“Stranka Zares socialno liberalni izraža resne pomisleke v zvezi z vsebino in načinom nastajanja ter usklajevanja mednarodnega sporazuma proti ponarejanju ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement).

Pri tem nas zelo skrbi dejstvo, da so pogajanja o sporazumu ACTA, ki ga, denimo, Nemčija, za razliko od Slovenije, ni podpisala, potekala mimo ustaljenih multilateralnih poti, npr. mimo Svetovne trgovinske organizacije ter Svetovne organizacije za intelektualne pravice. Oster odklonilni odziv na sporazum ACTA s strani civilne družbe v Sloveniji je upravičen in ga podpiramo.

Menimo, da tudi za ta mednarodni sporazum, o katerem so se pogajanja začela že leta 2007, in o katerem se v imenu Evropske unije pogaja Evropska komisija, velja rek, da „je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni“.

Zaradi upravičene bojazni, da bo sporazum ACTA neučinkovit pri preprečevanju kršitev intelektualne lastnine v prometu z dobrinami, obenem pa utegne resno ogroziti komunikacijsko svobodo evropskih državljank in državljanov, v Zares pričakujemo, da Evropski parlament, ki je v preteklosti že zavrnil podobno sporen sporazum o posredovanju bančnih podatkov SWIFT, sporazuma ACTA ne bo potrdil. Enako pa naj ravna tudi slovenski parlament, če mu bo vlada predložila sporazum v ratifikacijo.Sporazumu ACTA namreč ni mogoče očitati, da ne bi zasledoval pozitivnih ciljev, kot je zaščita intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic, vendar pa je način, kako naj bi to dosegli,  nevaren za nadaljnji razvoj demokracije, komunikacijskih in sploh državljanskih svoboščin ter trajnostne in inovativne družbe, kar Evropa želi (p)ostati.

Za Zares tudi ni sprejemljiv način pogajanj oziroma sprejemanja tako obsežnih in daljnosežnih rešitev, kot jih predvideva sporazum ACTA – v veliki tajnosti, brez nadzora pristojnih mednarodnih institucij, brez široke javne razprave ter sodelovanja neodvisne stroke in civilne družbe. Ohlapnost in nedorečenost besedila sporazuma ACTA pa predstavlja veliko nevarnost za arbitrarnost odločanja v posameznih, tudi kazenskih, postopkih na področju zaščite intelektualne lastnine in boja proti piratstvu.

Za Zares, kot liberalno stranko, je nesprejemljiva rešitev iz sporazuma ACTA, da naj bi ponudniki internetnih storitev tako rekoč opravljali delo represivnih organov, saj naj bi dobili pooblastilo, da uporabnika, ki bi na svoj osebni računalnik pretakal nedovoljene kopije avtorskih del, kaznujejo z izključitvijo dostopa do interneta. Taka rešitev je zelo verjetno v nasprotju z ustavo.

Prepričani smo, da je treba snovanje in sprejemanje odločitev v zvezi z bojem proti piratstvu, postaviti na povsem nove, odprte demokratične temelje, ter zagotoviti sodelovanje civilne družbe in neodvisne stroke.“

Ivo Vajgl ocenjuje, da je sporazum ACTA „nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način. ACTA je ad acta“. Tudi zato bo Vajgl glasoval proti vključitvi EU v sporazum. Ob tem, ko je v zadnjih dneh prejel množico ogorčenih pisem državljank in državljanov, je dejal, da ga veseli, da je civilna družba v Sloveniji in drugod tako dobro organizirana. Verjame pa, da bo morala civilna družba v škodljivost sporazuma ACTA prepričati tudi slovensko vlado, pri čemer je bistvenega pomena široka javna razprava.

V nadaljevanju objavljamo tudi enega izmed pisem evropskega poslanca Iva Vajgla državljanu:
Spoštovani gospod XXXX,
seveda je vaša pravica, da svoje simpatije razdelite tako, kot želite. Hvala vam za vase stališče o ACTA sporazumu. Kot pri mnogih kompleksnih stvareh je tudi v tem primeru stvari mogoče videti iz različnih zornih kotov. Tudi sami zbiramo mnenja in po vsej verjetnosti bom glasoval proti, ko pridemo do tja. Sicer pa vam v tolažbo – moja država podpira ogromno stvari, s katerimi se ne strinjam, pa na to ne  morem učinkovito vplivati. Vaše mnenje mi je dobrodošlo in vedno rad sprejemam dobre argumente.
Lep pozdrav,
I. Vajgl

Vajgl se zaveda težav, ki jih povzročata finančna in gospodarska kriza, vendar je treba tudi pri varčevanju trezno razmisliti o vseh koristih in stroških, ki jih lahko prinese nedomišljeno preurejanje ustroja slovenske državne uprave. Vajgl je prepričan, da pri kulturi, ki je temelj slovenske nacionalne identitete, ne gre varčevati na tak način, saj si kultura zasluži, da ohrani samostojno in kompetentno državno institucijo na področju načrtovanja in izvajanja politik.

V pismu je Ivo Vajgl med drugim zapisal:

“Ocenjujem, da je pobuda o šest-mesečnem moratoriju na odločanje v zvezi s projektom TEŠ 6 več kot smiselna, saj tudi trenutna nedorečena in nejasna notranje-politična situacija v Sloveniji ne omogoča dovolj premišljenega, kompetentnega in legitimnega nadaljnjega odločanja, ki bo dolgoročno vzdržno in odgovorno do širšega javnega interesa.

Kot evropski poslanec se čutim še posebej dolžnega stopiti v bran doslednemu spoštovanju in uresničevanju sprejetih direktiv oziroma predpisov EU, ki brez izjeme veljajo tudi za Slovenijo. Ker v konkretnem primeru tudi ta vidik ni povsem jasen, saj naj bi šlo za neupoštevanje vsaj dveh evropskih direktiv, pričakujem, da bo obdobje moratorija omogočilo tudi dokončno preverbo teh sumov.“

Ivo Vajgl je v Evropskem parlamentu sicer član politične skupine Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropi (ALDE), ki je za predsednico Evropskega parlamenta predlagala evropsko poslanko, članico ALDE, Britanko Diano Wallis, ki se je med drugim opredelila kot “pro-Evropejka”.

V nadaljevanju je Ivo Vajgl izrazil željo in pričakovanje, da bi Slovenija vsaj v prihodnje (saj doslej temu ni bilo tako) odigrala bolj konstruktivno in odločno vlogo pri reševanju vprašanja Zahodne Sahare - “ne gre le za vprašanje ribolovnih pravic, temveč gre za vprašanje spoštovanja mednarodnega prava in temeljne pravice naroda do samoodločbe,” je poudaril poslanec Ivo Vajgl.

Na novinarsko vprašanje glede uspeha referenduma o članstvu v EU na Hrvaškem, je Vajgl ocenil, da javno-mnenjske ankete pred tovrstnimi referendumi kažejo vedno slabše, kot se potem izkaže v referendumskem izidu, zato anketam ne namenja prevelike pozornosti. Menil je, da sta tako prejšnja kot sedanja hrvaška vlada dobro zastavili kampanjo obveščanja javnosti o prednosti članstva Hrvaške v EU.

V zvezi s Srbijo je evropski poslanec Ivo Vajgl pojasnil, da je prav včeraj na seji zunanje-političnega odbora Evropskega parlamenta poleg drugih govorcev podprl, da bi Srbija že marca letos dobila status kandidatke za članstvo v EU. Ob tem je dejal, da bo Srbija pogajanja za članstvo pričela s poglavjem št. 23, to pomeni s poglavjem o pravni državi, človekovih pravicah, položaju narodnostnih manjšin ipd. “To bo od nje zahtevalo, da se vzpostavi kot moderna družba“, je poudaril poslanec Vajgl, ki je dejal, da bi Srbiji glede Kosova svetoval, da sledi večini članic EU, ki so Kosovo priznale, je pa treba temu problemu “odvzeti nekaj konfliktnosti“. Menil je, da bo članstvo Srbije v EU obema državama omogočilo, da bosta spore reševali v skladu z evropskimi standardi. “Evropska perspektiva je edina perspektiva za Srbijo in za Kosovo in za obe državi skupaj“, je sklenil Ivo Vajgl.

V zvezi s prihodnjim statusom Črne gore je ocenil, da je nekoliko plačala, ker so jo “vkrcali na vlak z drugimi državami” na območju nekdanje Jugoslavije, a verjame, da bo Črna gora prva naslednja kandidatka za članstvo v EU.

V zvezi z odzivi EU na razmere na Madžarskem je med drugim dejal tudi, da ni bistvo v tem, da se “kaznuje” državo članico, temveč bolj, da gre za zelo resen opomin“; “ne gre za napad na eno državo, gre za napad ene države na evropske vrednote in svoboščine“. Evropski poslanec Vajgl je poudaril tudi, da bil bilo “v Sloveniji braniti Madžarsko zaradi Orbanovega režima napačno sporočilo“.

Na novinarsko vprašanje o pričetku projekta Evropske prestolnice kulture v Mariboru in sodelujočih mestih je Ivo Vajgl izrazil prepričanje, da bo to uspešen projekt, ki bo Mariboru in državi prinesel dodano vrednost in prepoznavnost ter da bo pomagal spremeniti obči pogled na kulturo. Četudi je projekt doživel “hude preturbacije” in je sam – v zvezi z načrti izgradnje in prenove kulturne infrastrukture – že v začetku svaril, da zajemamo z veliko žlico, verjame, da bo program dobro izpeljan. Kritično se je izrazil do splošnega odnosa do kulture in opozoril, da kultura ne najde pogosto mesta v govorih predsednikov držav in vlad in da bi si morali vzeti za vzgled Avstrijo, ki je iz kulture naredila uspešno, tudi gospodarsko, dejavnost, ki „dela Avstrijo večjo kot je v geografskem smislu“.

Posnetek govora

Mnenja sem, da rezultat nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji narekuje nov razmislek o odgovornem načinu vodenja države. Namesto tradicionalne delitve, zakoreninjene v obremenjujoči preteklosti, potrebuje Slovenija široko pripravljenost za sodelovanje, preseganje ideoloških in osebnih razlik in vzpostavitev skupne odgovornosti za reševanje problemov, v katerih smo se znašli tako mi, kot tudi drugi narodi in države v Evropi. Ni naključje, da je tudi drugod, nujnost po  sodelovanju nadomestila strankarske delitve in prestižne boje.

Zato se mi zdi potrebno posvetiti nasvetu  modrega slovenskega politika in enega  od začetnikov parlamentarizma v demokratični Sloveniji, Ivana Omana, “naj vlado sestavita Janković in Janša skupaj”, dolžno pozornost. Očitno je, da  brez sodelovanja obeh najmočnejših političnih strank Slovenija ne more dobiti stabilne vlade, ampak nadaljevanje  prakse medsebojnega oviranja in zanikanja.

Sodelovanje parlamentarnih strank v primeru, ko je to neizogibno in nujno s stališča širšega javnega interesa ni predvsem kadrovsko vprašanje, oziroma  problem, kdo bo v takšni povezavi prvi, ampak dokaz odgovornosti in zavezanosti skupnemu interesu. Če izhajamo iz tega, potem je mogoče, kot je svetoval Oman, pozabiti na predvolilno retoriko in delati skupaj, iskati konkretno formulo sestave vlade, v interesu vseh.

Minule volitve  so ponudile zgodovinsko priložnost, da se Slovenija z medsebojnim priznanjem različnih politik in različnih pogledov, približa modelu normalne evropske demokratične države. Te priložnosti ne bi smeli zamuditi!

Ivo Vajgl, poslanec Evropskega parlamenta

]]> http://ivovajgl.eu/novice/2125/vlado-naj-sestavita-jankovic-in-jansa/feed 0 http://ivovajgl.eu/novice/2104/vajgl-v-zahodni-sahari-o-ribiskem-sporazumu http://ivovajgl.eu/novice/2104/vajgl-v-zahodni-sahari-o-ribiskem-sporazumu#comments Thu, 08 Dec 2011 10:45:34 +0000 nstankovic http://ivovajgl.eu/?p=2104 Extension of Morocco agreement must be rejected. The European Parliament will vote on a symbolically and practically very important issue next week (15 December): to grant or withhold consent to the EU fisheries agreement with Morocco (“Split over controversial fishing deal with Morocco”, 17-23 November).

Since 2009, with the adoption of the Lisbon treaty, the Parliament has had new co-decision powers over a number of policy areas, including fisheries. The question now is: how will the Parliament use these new powers, and what responsibilities should be demanded from MEPs to uphold important principles?

The vote on the Morocco agreement is a clear example of a vote where the EU risks breaching a set of fundamental principles. Yet, to our surprise, the Parliament remains divided. Both the budget and development committees are recommending the agreement be rejected, but a majority of members of the fisheries committee recommend approval.

The content of the agreement is, in short, that EU taxpayers pay Morocco €36 million per year in return for access for 119 EU vessels to the fisheries resources in “waters falling within the sovereignty or jurisdiction of the Kingdom of Morocco”. There are at least three fundamental problems with this deal.

Firstly, not all the waters covered by the agreement fall within the jurisdiction of Morocco under international law. The territory of Western Sahara has never been decolonised by Spain, and has never been recognised as a legal part of Morocco. Morocco therefore has no legal right to sell its natural resources.

According to UN legal advice, it would be able to do so only if the agreement were in accordance with the benefits and wishes of the local Saharawi people. The Moroccan government has failed to show any such benefits or wishes. In fact, Morocco has avoided this question completely, neglecting to answer questions from the European Commission, and even declining to receive a planned delegation from the Parliament’s fisheries committee.

The credibility of the EU as an important global defender of international law is at stake here, even more so in light of the Arab Spring. Morocco is selling a natural resource of an occupied territory; the EU should be ashamed even to consider buying those resources.

The second principle breached in this agreement is that any exploitation of fisheries resources in a third country must be based on a surplus of fish not used by the local population. This requirement is based on the UN Law of the Sea. In Morocco’s case, there is clearly no surplus. All fish stocks but one are overfished. Evaluations suggest even local fisheries need to be cut back.

The third principle is to be careful with taxpayers’ money. In this agreement, each €1 invested by the EU produces just €0.65: we actually lose money. Frankly, this is nothing else than blatant disrespect for EU taxpayers’ money.

According to an independent evaluation paid for by Commission, this agreement has been an ecological, economical and social failure, and benefits the EU less than any other fisheries agreement. MEPs should join us in voting against this agreement.

Isabella Lövin MEP
François Alfonsi MEP
Ivo Vajgl MEP
Norbert Neuser MEP
Raül Romeva i Rueda MEP

Brussels

http://www.europeanvoice.com/article/imported/support-for-fisheries-deal-would-damage-eu-credibility/72887.aspx