Na pogovoru so mu poslanci predstavili način delovanja in dosežke italijanske nevladne humanitarne organizacije Emergency, ki s pomočjo zdravnikov – prostovoljcev po svetu nudi nujno medicinsko in kirurško pomoč ljudem – žrtvam revščine, vojn in min. Organizacijo Emergency so lani predlagali tudi za Nobelovo nagrado za mir.

Poslanci so evropskemu komisarju za razvoj predstavili pobudo o vzpostavitvi mreže medicinskih centrov odličnosti v afriških državah, ki jo podpirajo tudi vlade desetih afriških držav in so projekt pripravljene tudi sofinancirati. Bistvo mreže medicinskih centrov odličnosti je v nadgradnji tega, kar je doslej omogočala organizacija Emergency, namreč v razširitvi dejavnosti v smislu zagotavljanja dostopa do najnovejših in najbolj kakovostnih medicinskih znanj in storitev.

Poslanci Pino Arlacchi, Giannni Pittella in Ivo Vajgl so izjemno zadovoljni nad stališčem komisarja  Piebalgsa, ki pobudo podpira in se strinja, da bi ga začeli v Ugandi in Južnem Sudanu, pri čemer je napovedal, da bo Evropska komisija opravila analizo stroškov in koristi v primeru Afganistana.

Zdravniki v okviru organizacije Emergency nudijo medicinsko pomoč vsakomur, ki jo potrebuje, brez oziranja na rasno, etnično, versko pripadnost, ob tem pa strokovno usposabljajo nudijo tudi lokalnemu medicinskemu osebju oziroma prostovoljcem. Delujejo v mreži bolnišnic, klinik, specializiranih rehabilitacijskih centrov in centrov prve pomoči, njihovo poslanstvo pa je utemeljeno na spoštovanju človekovih pravic.

Evropski parlamentarci so tako v poročilo o stanju človekovih pravic v letu 2010 dodali, da Evropski parlament obsoja nadaljevanje nasilja nad ljudstvom Sahrawi na okupiranih območjih in zahteva spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do zbiranja, svobodo izražanja in pravico do demonstriranja. Evropski parlament zahteva izpustitev 80 političnih zapornikov, pripadnikov ljudstva Sahrawi, prednostno pa 23 zapornikov, ki jih maroške oblasti brez sojenja zadržujejo v zaporu Salé po odstranitvi taborišča Gdeim Izik.

Parlament je ponovil tudi poziv k ustanovitvi „mednarodnega mehanizma za spremljanje človekovih pravic v Zahodni Sahari in za pošteno in trajno razrešitev konflikta na podlagi pravice naroda do samoodločbe ljudstva Sahrawi, v skladu z resolucijami Združenih narodov“.

Ivo Vajgl, ki si je prizadeval za sprejetje tega amandmaja, kot tudi nasploh za rešitev humanitarne krize v Zahodni Sahari, ocenjuje, da gre za pomemben korak naprej v prizadevanjih evropskih parlamentarcev za spoštovanje načel mednarodnega prava in temeljih človekovih pravic.

Skupina evropskih parlamentarcev je, kot je pretekli teden napovedal Vajgl, pisala posebno pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu, kopijo pisma pa so poslali tudi predstavnikom vseh petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN v New Yorku.

V pismu so poleg opozoril iz omenjenega amandmaja posebej izpostavili tudi dejstvo, da neavtonomna območja Zahodne Sahare ostajajo nedostopna za mednarodne opazovalce, politike, medije in nevladne organizacije. Generalnega sekretarja in Varnostni svet ZN so pozvali, naj razširi pristojnosti misije MINURSO za „spremljanje in nadzor človekovih pravic na tem območju“.

Razprava evropskih poslancev o poročilu o stanju človekovih pravic v letu 2010 je potekalo ob prisotnosti visoke predstavnice EU za skupno zunanjo in varnostno politiko lady Ashton.

Ivo Vajgl je v svojem nastopu o poročilu med drugim dejal: “Mislim, da je prav, da opozorim na neko konkretno kršenje, ki poteka že desetletja, in sicer v Zahodni Sahari. Način življenja v taborišču za begunce ni sprejemljiv način življenja in mislim, da je treba na ta problem opozoriti, in na zavlačevanje sprejema politične rešitve. Gospa Ashton, vas bi rad opozoril na to, da je v maroških zaporih 83 političnih zapornikov iz Zahodne Sahare, in na to, da bo v Varnostnem svetu ZN razprava o mandatu misije MINURSO, ki je edina misija ZN, ki nima pooblastila za spremljanje človekovih pravic. Prosim, da se zavzamete za to, da se to popravi.“

Video posnetek razprave Iva Vajgla

Dotaknil se je dveh točk, ki so na dnevnem redu plenarnega zasedanja prihodnji teden:

• sporazuma z ZDA o evidencah letalskih potnikov,
• letnega poročilo o stanju človekovih pravic v letu 2010.

Vajgl je uvodoma dejal, da bo naslednje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta očitno nekoliko mirnejše, ker ekonomska in finančna kriza „nista na prvem mestu agende parlamenta“.

V zvezi s Sporazumom z ZDA o evidencah letalskih potnikov, o katerem bodo evropski poslanci glasovali v četrtek, 19. aprila in ki naj bi omogočal prenos podatkov o letalskih potnikih iz EU ameriškemu ministrstvu za domovinsko varnost, je dejal, da gre za „izredno kontroverzen sporazum in jaz bom z vso ihto glasoval proti“.

Vajgl je pojasnil, da ima sporazum „dolgo brado“, podpisan je bil že leta 2007, vendar pa se je postopek sprejemanja nekolikanj zapletel po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, po kateri ima Evropski parlament novo pristojnost ratificiranja mednarodnih sporazumov. Leta 2010 je Evropski parlament tako sprejel resolucijo, s katero je odložil dokončno odločanje o sporazumu in zahteval dodatne informacije ter popravke besedila sporazuma, tudi v smeri zagotavljanja sorazmernosti ukrepov v boju zoper terorizem in varovanja zasebnosti državljanov.

Vajgl je mnenja, da gre še vedno za „izrazito pristranski sporazum“, ki ne dosega cilja (preprečevanja terorizma), ki je neuravnotežen, saj od Evropejcev zahteva več in bistveno bolj osebne podatke, kot od Američanov. Vajgl je povedal tudi, da je bilo v razpravah večkrat poudarjeno, da morebitna zavrnitev sporazuma „ne bo všeč ZDA“ in, da se zaveda, da morebitna ne-potrditev sporazuma (pričakuje izjemno tesen glasovalni izid) ne bo ostala brez posledic. Vajgl je pojasnil, da je pretekli teden o tem sporazumu potekala živahna razprava v vseh političnih skupinah Evropskega parlamenta in da so mnenja deljena.

Na razpravi v politični skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), katere član je, je  poudaril, da morajo poslanke in poslanci ALDE kot liberalke in liberalci postaviti na prvo mesto človekove pravice, torej tudi posameznikovo pravico do zasebnosti, in da jim ni treba sprejemati takšnih neuravnoteženih sporazumov, četudi je „naš skupni interes, da imamo čim več pretoka ljudi v obe smeri EU – ZDA“.

Vajgl je svoje nasprotovanje utemeljil tudi s tem, da je sporazum zapisan tako ohlapno, da „omogoča različne interpretacije“ in ne ponuja „dovolj resnih argumentov za tako velik poseg v zasebnost in pravico do varstva osebnih podatkov“. Po Vajglovem prepričanju, je omenjeni sporazum še slabši od sporazuma Acta, v zvezi s katerim je dejal: „Morali smo dobiti resno opozorilo mladih Evropejcev, Acta je sprožila skoraj ‘generacijsko’ nasprotovanje.“

„Upam, da sporazum z ZDA o evidencah letalskih potnikov ne bo potrjen, čeprav se zavedam, da bi to sprožilo resne posledice za EU, namreč hude kritike ZDA o nekooperativnosti EU pri boju zoper globalni terorizem“. je sklenil Vajgl.

V zvezi z letnim poročilom o človekovih pravicah v svetu in politiki EU na tem področju, o katerem bo Evropski parlament glasoval v sredo, 18. aprila, je Vajgl dejal, da bilo to dokaj dobro in načelno, da pa je v postopku sprejemanja, žal, prišlo do razdrobitve njegove vsebine in s tem tudi nepreglednosti. Na začetku je namreč veljalo, da naj se v poročilu ne bi omenjale posamezne države oziroma primeri kršitev človekovih pravic, kasneje pa je z amandmaji prišlo ravno do tega.

Zato, je pojasnil Vajgl, bo tudi sam na plenarnem zasedanju skupaj s poslanskimi kolegi iz skupin ALDE, zelenih in socialistov ustno vložil amandma o Zahodni Sahari, saj gre za „humanitarno krizo in stalno slabšanje razmer v taboriščih“, v katerih pod prisilo bivajo pripadniki ljudstva Sahrawi.

Bistvo amandmaja je razširitev pristojnosti in nalog misije Združenih narodov MINURS, ki naj bi poskrbela za izvedbo referenduma o samoodločbi, ki pa ga maroške oblasti s podporo Francije vztrajno preprečujejo. Vajgl bo predlagal, naj misija MINURS dobi tudi pristojnosti za spremljanje kršitev človekovih pravic. O tem predlogu bodo Vajgl in poslanci pisali tudi pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov, „v katerem zahtevamo, da v razpravo v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki bo prihodnji teden, vključi tudi predlog sklepa o razširitvi mandata misije MINURS“.

V zvezi z nedavno pesmijo Nobelovca Günterja Wilhelma Grassa je Vajgl pojasnil, da je o tem sprožil razpravo v skupini ALDE, katere član je. Dejal je, da se „vedno znova zelo nervozno reagira na vsako kritiko Izraela“ in da sam v celoti podpira Grassovo potezo in vsebino pesmi, saj gre za resno opozorilo intelektualca, ki govori o svojih slutnjah, ki jih deli tudi sam, namreč, da „gre svet v zelo napačno smer, če se bo Izrael ali kdo drug igral z idejo napada na Iran. To bi pripeljalo svet na rob katastrofe“.

Vajgl je izrazil prepričanje, da je na voljo še dovolj diplomatskih orodij, da se razreši kriza na Bližnjem Vzhodu, ki po njegovem izvira iz nerešenega odnosa med Izraelci in Palestinci, ki je „mati vseh problemov na Bližnjem Vzhodu“.

„Zelo hitro pade očitek o antisemitizmu – sem za pravično rešitev za židovsko ljudstvo. Teroristični napadi na Izrael so nesprejemljivi, ampak enako nesprejemljivi so tudi teroristični napadi Izraela na Palestince“, je dejal Vajgl, ki bo konec aprila kot član delegacije Evropskega parlamenta na uradnem obisku v Izraelu ponovil isto stališče.

Vajgl je na plenarnem zasedanju EP pojasnil svoje stališče:
„Morebitno članstvo Turčije v Evropski uniji polarizira. To smo danes ponovno doživeli in to se bo ponavljalo – to stanje duha, dokler ne bomo, kot je rekel kolega, odkrito priznali, ali Turčijo želimo v Evropski uniji, ali jo zmoremo v Evropski uniji, ali si tega ne želimo. K temu stanju duha bo prispevalo dejstvo, če bodo vsi grški in kolegi s Cipra v vsaki razpravi želeli sodelovati, prav vsi.

Mislim, da je osnovni kriterij tega, ali je neka država primerna in sposobna za sprejem v Evropsko unijo ali ne, je Acquis Communautaire. Dokler se pogajanja ne začnejo, jih po tem merilu ne moremo soditi. Mislim, da je prav, da obsojamo obsodbe novinarjev in preganjanje intelektualcev v Turčiji, vendar pa moramo to državo obravnavati z neko naklonjenostjo, kot bodočo, tehtno in pomembno, članico Evropske unije. Hvala.“

Video posnetek nastopa Iva Vajgla na zasedanju EP

Projekciji filma bo sledila razprava o humanitarni krizi v Sudanu in možnih rešitvah.

Na 8. plenarnem zasedanju Evromediteranske parlamentarne skupščine je bilo med drugim sprejeto tudi poročilo o Evromediteranski univerzi (EMUNI), in sicer o priložnostih financiranja in akademski mobilnosti v evro-mediteranski regiji, ki sta ga pripravila poročevalca Ivo Vajgl in Ali Ananzeh.

Vajgl je v okviru predstavitve med drugim pojasnil, da je osrednji cilj EMUNI kot mednarodne ustanove okrepiti dialog, sodelovanje, odličnost, konkurenčnost univerz v evro-mediteranski regiji. Med težavami, s katerimi se sooča EMUNI, pa je navedel pomanjkanje finančnih in drugih sredstev za izpolnjevanje zadanih nalog, nezadostna izkoriščenost dostopnih virov financiranja (npr. za štipendije ipd.), finančna sredstva Evropske komisije ne smejo biti porabljena za tekoče in obratovalne stroške ipd.

Vajgl je v zvezi s tem podal nekaj priporočil, denimo, da se okrepi funkcionalnost sedeža EMUNI v Sloveniji, da EMUNi sprejme dolgoročno razvojno strategijo in da Maroko nadaljuje s projektom vzpostavitve „južnega dela“ EMUNI v univerzitetnem mestu Fes itd.

HNS, ki jo je doslej vodil trenutni podpredsednik hrvaške vlade za gospodarstvo Radimir Čačić, bo na današnjem kongresu volila novo strankino vodstvo – predsednika, dva podpredsednika, nadzorni odbor, častno razsodišče in statutarno komisijo. Kongres HNS, ki se ga udeležuje okoli 1000 delagatov, bodo obiskali tudi predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović (SDP) in drugi visoki funkcionarji, pa tudi predstavniki gospodarstva in gostje iz sorodnih liberalnih strank iz drugih držav.

HNS je, tako kot stranka Zares – socialno liberalni, članica ELDR – Stranke evropskih liberalnih demokratov in reformistov, ki združuje 56 evropskih liberalnih strank, v Evropskem parlamentu je zastopana v tretji največji politični skupni ALDE, v Evropski Komisiji pa jo predstavlja 8 od 27 komisarjev, med njimi tudi komisar za okolje dr. Janez Potočnik.

V teh državah takšnih jedkih, takšnih srditih spopadov o vprašanjih, ki pravzaprav zadevajo našo intimo, ki zadevajo tisti najbližji svet okoli nas, ni. Interes srečnega in zadovoljnega otroka, ki je lahko moj, lahko je sosedov, lahko je katerikoli otrok, ki živi okoli nas, mora biti bistven v vsaki situaciji.

Zato mislim, da Družinski zakonik končno, s precejšnjo zamudo, uvršča Slovenijo med tolerantne države, med države, v katerih je živeti prijetno, in daje razlog, da smo nanjo ponosni. Ne prepirajmo se, ne iščimo konfliktov pri vsaki temi, ta tema si tega ne zasluži, zato je treba glasovati ZA Družinski zakonik.”

Evropske poslance, člane ALDE, sta seznanila o nepravilnostih v zvezi z izvedbo volitev. V pogovoru z Ivom Vajglom sta poudarila, da so nedavne volitve, poleg znanih zlorab in incidentov, ki so jih spremljale, vendarle v svet poslale tudi pozitivno sporočilo, namreč o okrepljeni zavesti ruskega srednjega sloja, ki zahteva demokratične družbene reforme v Rusiji. Pri tem predstavniki ruskega srednjega sloja uporabljajo vsa sredstva modernega političnega menedžmenta,  tudi prislovično rusko ljudsko duhovitost.

Evropski parlament bo v četrtek, 15. marca 2012, na plenarnem zasedanju glasoval o predlogu resolucije, s katero želijo evropski parlamentarci  opozoriti na dejstvo, da zadnje ruske predsedniške volitve niso bile poštene in niso v skladu s pričakovanimi demokratičnimi standardi. Med predlagatelji te resolucije je tudi evropski poslanec Ivo Vajgl.

Na okrogli mizi, ki je nosila naslov  90 minut za sodobno žensko v evropski družini in družb, in je bila pripravljena v okviru novega projekta evropskega poslanca Iva Vajgla – Razmisleki, so sodelovali:

• dr. Angelika Mlinar, predsednica avstrijske stranke Liberalni forum,
• mag. Mojca Drčar Murko, evropska poslanka v mandatu 2004 – 2009,
• Erica Johnson Debeljak, pisateljica in kolumnistka,
• dr. Barbara Rajgelj, docentka za pravne predmete na FDV,
• Vito Rožej, podpredsednik Zares socialno liberalni.

Projekt Razmisleki – javne razprave o pomembnih temah, je serija šestih tematsko zaokroženih javnih razprav oziroma posvetov pod pokroviteljstvom evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE/ Zares) in s podporo Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Namenjen je spodbujanju odprte, strpne in strokovno podprte javne razprave o pomembnih družbenih temah, ki so del politične agende institucij EU in nacionalne oblasti, ali pa bi to morale postati.

Oglejte si celoten posnetek javne razprave.