“Stranka Zares socialno liberalni izraža resne pomisleke v zvezi z vsebino in načinom nastajanja ter usklajevanja mednarodnega sporazuma proti ponarejanju ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement).

Pri tem nas zelo skrbi dejstvo, da so pogajanja o sporazumu ACTA, ki ga, denimo, Nemčija, za razliko od Slovenije, ni podpisala, potekala mimo ustaljenih multilateralnih poti, npr. mimo Svetovne trgovinske organizacije ter Svetovne organizacije za intelektualne pravice. Oster odklonilni odziv na sporazum ACTA s strani civilne družbe v Sloveniji je upravičen in ga podpiramo.

Menimo, da tudi za ta mednarodni sporazum, o katerem so se pogajanja začela že leta 2007, in o katerem se v imenu Evropske unije pogaja Evropska komisija, velja rek, da „je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni“.

Zaradi upravičene bojazni, da bo sporazum ACTA neučinkovit pri preprečevanju kršitev intelektualne lastnine v prometu z dobrinami, obenem pa utegne resno ogroziti komunikacijsko svobodo evropskih državljank in državljanov, v Zares pričakujemo, da Evropski parlament, ki je v preteklosti že zavrnil podobno sporen sporazum o posredovanju bančnih podatkov SWIFT, sporazuma ACTA ne bo potrdil. Enako pa naj ravna tudi slovenski parlament, če mu bo vlada predložila sporazum v ratifikacijo.Sporazumu ACTA namreč ni mogoče očitati, da ne bi zasledoval pozitivnih ciljev, kot je zaščita intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic, vendar pa je način, kako naj bi to dosegli,  nevaren za nadaljnji razvoj demokracije, komunikacijskih in sploh državljanskih svoboščin ter trajnostne in inovativne družbe, kar Evropa želi (p)ostati.

Za Zares tudi ni sprejemljiv način pogajanj oziroma sprejemanja tako obsežnih in daljnosežnih rešitev, kot jih predvideva sporazum ACTA – v veliki tajnosti, brez nadzora pristojnih mednarodnih institucij, brez široke javne razprave ter sodelovanja neodvisne stroke in civilne družbe. Ohlapnost in nedorečenost besedila sporazuma ACTA pa predstavlja veliko nevarnost za arbitrarnost odločanja v posameznih, tudi kazenskih, postopkih na področju zaščite intelektualne lastnine in boja proti piratstvu.

Za Zares, kot liberalno stranko, je nesprejemljiva rešitev iz sporazuma ACTA, da naj bi ponudniki internetnih storitev tako rekoč opravljali delo represivnih organov, saj naj bi dobili pooblastilo, da uporabnika, ki bi na svoj osebni računalnik pretakal nedovoljene kopije avtorskih del, kaznujejo z izključitvijo dostopa do interneta. Taka rešitev je zelo verjetno v nasprotju z ustavo.

Prepričani smo, da je treba snovanje in sprejemanje odločitev v zvezi z bojem proti piratstvu, postaviti na povsem nove, odprte demokratične temelje, ter zagotoviti sodelovanje civilne družbe in neodvisne stroke.“

Ivo Vajgl ocenjuje, da je sporazum ACTA „nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način. ACTA je ad acta“. Tudi zato bo Vajgl glasoval proti vključitvi EU v sporazum. Ob tem, ko je v zadnjih dneh prejel množico ogorčenih pisem državljank in državljanov, je dejal, da ga veseli, da je civilna družba v Sloveniji in drugod tako dobro organizirana. Verjame pa, da bo morala civilna družba v škodljivost sporazuma ACTA prepričati tudi slovensko vlado, pri čemer je bistvenega pomena široka javna razprava.

V nadaljevanju objavljamo tudi enega izmed pisem evropskega poslanca Iva Vajgla državljanu:
Spoštovani gospod XXXX,
seveda je vaša pravica, da svoje simpatije razdelite tako, kot želite. Hvala vam za vase stališče o ACTA sporazumu. Kot pri mnogih kompleksnih stvareh je tudi v tem primeru stvari mogoče videti iz različnih zornih kotov. Tudi sami zbiramo mnenja in po vsej verjetnosti bom glasoval proti, ko pridemo do tja. Sicer pa vam v tolažbo – moja država podpira ogromno stvari, s katerimi se ne strinjam, pa na to ne  morem učinkovito vplivati. Vaše mnenje mi je dobrodošlo in vedno rad sprejemam dobre argumente.
Lep pozdrav,
I. Vajgl