Kolumna v Mandraču: Kaj slika Monnet

Mandrač| 21. 11. 2017 | Ni komentarjev

print
Prejšnji teden v izolskem tedniku Mandrač izšla nova kolumna evropskega poslanca Iva Vajgla. Napisal jo je pod vtisi njegovega nedavnega službenega obiska v Makedoniji, kjer je v imenu Evropskega parlamenta med drugim iskal soglasje glede pričetka procesa “Jean Monnet“.

V nadaljaveanju objavljamo kolumno Iva Vajgla v celoti:

Kaj slika Monnet? Ničesar. Jean Omer Marie Gabriel Monnet ni v sorodu z znamenitim slikarjem Claudom Monetom, ki je s sliko »Impression« sprožil eno izmed najbolj odmevnih smeri v svetovnem slikarstvu – impresionizem, niti z njegovim najstarejšim sinom Jeanom Monetom, ki je bilo njegov priljubljen motiv. Jean Monnet, s katerim sem se ukvarjal minuli teden v Makedoniji, velja za enega izmed »očetov« evropskega združevanja, ki je leta 1950 ustanovil Evropsko združenje za premog in jeklo – predhodnico Evropske unije.

V dolgotrajnih pogovorih z vodji vseh, v parlamentu zastopanih strank sem zagotovil sodelovanje v projektu Evropskega parlamenta, ki je poimenovan po Jeanu Monnetu – in sprožil verižno reakcijo nesporazumov, ki so značilni za politično ozračje države, ki nam je blizu in še vedno ujeta v nedorečenosti, razpeta med pričakovanja in vsakodnevno resničnost, ljudi, ki jih je mogoče v hipu navdušiti in potisniti v obrambne jarke splošnega nezaupanja.

Dialogi v Monnetovi rojstni hiši blizu Pariza so tradicionalna oblika druženja članov nacionalnih parlamentov z evropskimi poslanci in strokovnjaki za posamezna kritična vprašanja, o katerih je v parlamentih nacionalnih držav težko doseči enotnost pogledov, v okolju brez prisotnosti medijev, v svobodni izmenjavi mnenj in neformalni obliki pa je to morda lažje. In vendar si je do včeraj vladajoča stranka VMRO vzela čas, da na ponudbo, ki naj bi skrajšala pot Makedonije do začetka pogajanj o članstvu v EU, odgovori pozitivno. V soju neverjetne pozornosti medijev in javnosti sem moral izrekati zagotovila, da Monnetovega imena ne bomo uporabili kot izgovor, da bi spremenili ime Makedonije, da ne bomo Makedoncem vsilili albanskega jezika in da ne bomo pripravili nekakšnega novega »Pržinskega sporazuma«, ki je pripeljal do spremembe oblasti v Skopju. Organizacija Makedoncev v diaspori mi je posvetila posebno sporočilo za javnost, s katerim je opozorila na nevarnost uveljavljanja tujih vplivov v domovini.

Tujih vplivov se v Evropi bojijo marsikje. Včerajšnja (sredina) razprava o ogroženosti pravne države na Poljskem, ki je bila že tretja v tem mandatu Evropskega parlamenta, je veliko dvorano EP v Strasbourgu spremenila v ideološko bojišče. Pogumni podpredsednik evropske komisije Timmermans je desničarsko-nacionalistično poljsko vlado obtožil kršenja načel pravne države, splošnih človekovih pravic in načel, na katerih je zgrajena Evropska unija. Poljski poslanec Lewandowski, ki je govoril v imenu poslanske skupine ljudske stranke (EPP), si je zaslužil dolgotrajen aplavz in tudi moje odobravanje z besedami, da poljski volivci niso vedeli, da so izvolili vlado, ki bo sistematično zlorabljala svojo moč in ki ji bo uspelo v tako kratkem času v svetu očrniti svojo državo. V imenu liberalcev je Guy Verhofstadt spregovoril o več kot 60.000 neonacistih, ki so minule dni paradirali po Varšavi, v državi, ki je na lastnih tleh doživela grozote Auschwitza. Poslanka skrajno desničarske desnice iz Hrvaške Tomašičeva je poljski vladi prihitela na pomoč.

V Evropskem parlamentu čedalje bolj pogosto govorimo o kršenju temeljnih vrednot EU v državah članicah. Za Orbanovo Madžarsko, ki je bila na tapeti nekajkrat, Poljski, ki po avtoritarnosti vlade in kršenju liberalnih demokratičnih načel prednjači od samega začetka, po Malti, kjer se je plaz kritik zlorab oblastnikov sprožil po umoru raziskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie, (še) nismo zbrali dovolj poguma, da bi se soočili z avtoritarnimi potezami vlade v Madridu, ki v Kataloniji obračunava s pravico do samoodločbe, načela lastnega in mednarodnega prava.

Spet smo imeli na dnevnem redu probleme, povezane z migracijami in interpretacijami prava za mednarodno zaščito azilantov. Begunec, okoli katerega so se v Ljubljani lomila kopja, nam sporoča, da vladavina prava v naši skupnosti, ki hoče biti pravna država, šepa.”

 

*Objavo je finančno podprla skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

 

ž