“Bodimo aktivni do zadnjega”

EU parlament, Novice, Okolje, sociala, Starejši| 16. 6. 2017 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (DeSUS/ ALDE) je danes v Ljubljani pripravil zanimivo in dobro obiskano strokovno konferenco z naslovom Izzivi trajnostnega razvoja v dolgoživi družbi. Ključno vprašanje je bilo, kako zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in omogočiti ustrezno finančno varnost ter kakovost življenja vsem generacijam, ob upoštevanju demografskih, ekonomskih, socialnih in okoljskih dejavnikov.

Ekonomski, socialni in agrarno-ekonomski vidik dolgožive družbe so v svojih strokovnih prispevkih predstavili:

  • red. prof. dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani,
  • izr. prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani,
  • red. prof. dr. Igor Masten (EconLab), ki jepredstavil študijo Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb.

Ivo Vajgl je v pozdravnem nagovoru med drugim poudaril, da si vsi starejši zaslužijo dostojno življenje in da je treba izkoreniniti vsakršno možnost, da bi  kdo živel v revščini in pomanjkanju. Ob zagotavljanju osnovnega osebnega dostojanstva v zrelih letih si morajo starejši, tako Vajgl, tudi sami prizadevati, da ostanejo vitalni in aktivni, tako v fizičnem, kot tudi kognitivnem smislu. Omenil je, da se pomena celostnega obravnavanja izzivov trajnostnega razvoja v dolgoživi družbi zaveda vse več ljudi, tudi odločevalcev na evropski ravni.

Izrazil je zadovoljstvo, da je Evropski parlament na njegov predlog letošnjo nagrado Državljan Evrope kot edinemu iz Slovenije podelil programu Starejši za starejše, ki poteka v okviru ZDUS. Prostovoljstvo je, kot je pojasnil Vajgl, na dnevnem redu Evropskega parlamenta tudi v smislu, da ne more biti „zastonj“, pač pa ga je treba pripoznati kot ovrednoten prispevek družbi.

Uvodoma sta prisotne pozdravila tudi Karl Erjavec, predsednik DeSUS, in Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije.

Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo, da poslanec Ivo Vajgl tako uspešno podpira teme, povezane s starejšimi, tudi na evropski ravni. Ker gre pri trajnostnem razvoju za več razsežnosti, tako ekonomsko in okoljsko, kot tudi socialno, se mu zdi ključnega pomena, da stranka DeSUS pri svojem programu in delovanju temelji na socialnem razvoju, kar razumejo kot „enak dostop do javnih storitev, zato smo zagovorniki javnih sistemov“. Ob tem je opozoril, da starejši del populacije, postaja vse ranljivejši del družbe, znanost pa nam lahko pomaga najti ustrezne rešitve, ki bi to ranljivost vsaj omilile.

V zvezi z nagrado Državljan Evrope programu Starejši za starejše je čestital vsem, ki v njem sodelujejo, in dejal, da „brez društev upokojencev ne bi bilo tega programa, brez Iva Vajgla pa ne bi bilo te nagrade“.

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik se je Ivu Vajglu zahvalil za to, da je program Starejši za starejše predlagal za nagrado Državljan Evrope in povedal, da so nanjo zelo „ponosni“. Pojasnil je, da se je v okviru programa izkazalo, da je bistveno težje doseči in prepoznati potrebe starejših, ki živijo v mestih, in da ima sicer ZDUS pomembno zbirko informacij o položaju starejših v vsakdanjem življenju, ter da o različnih anomalijah redno obveščajo pristojne organe. Dodal je še, da ima „velike zasluge za ta program nekdanja predsednica Zveze dr. Mateja Kožuh Novak, ki je ves čas živela s tem projektom“.

Ekonomist dr. Igor Masten, ki je po naročilu Iva Vajgla izdelal makroekonomsko študijo o naslovni temi konference, je v svoji predstavitvi med drugim poudaril, da je eden ključnih izzivov pri zagotavljanju trajnostnega razvoja v dolgoživi družbi ustvarjanje novih delovnih mest, posebej pa zaposlovanje starejših in mladih ter zagotavljanje „veščin starejših in slabše izobraženih za obvladovanje novih tehnologij“. Pojasnil je, da imata re-industrializacija in digitalizacijapomembno vlogo pri prilagoditvi delovnih mest starajoči populaciji“.

Dr. Masten je opozoril, da lahko države, ki nimajo ustrezne (re)industrijske politike, izgubijo tudi dobro plačana delovna mesta, da torej tudi ta vse bolj odhajajo drugam (globalizacija). Pri politiki digitalizacije pa je treba izhajati iz predpostavke, da gre za proces, ki ima močno „medgeneracijsko komponento“, da se torej različne generacije različno znajdejo v digitalnem svetu.

Dr. Jana Mali, profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo, ki ima tudi vrsto izkušenj iz praktičnega dela s starejšimi, je menila, da bi morali biti pravzaprav ponosni na to, da smo dolgoživa družba, saj da prejšnje civilizacije  pojava staranja prebivalstva v takšnem obsegu sploh niso poznale. V svojem strokovnem prispevku je predstavila „ključna tveganja za socialno izključenost v starosti“ in podala predloge, kako bi morali zasnovati zakonodajni in izvedbeni okvir dolgotrajne oskrbe, ki ni namenjena le starejšim, pač pa vsem, ki iz različnih razlogov (invalidnost, kronične bolezni ipd.) ne morejo neodvisno živeti. Opozorila je, da se moramo pri obravnavi starejših zavedati, da gre za notranje zelo raznoliko skupino, in da življenjski slog ni vezan le na eno življenjsko obdobje.

Agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti dr. Aleš Kuhar je uvodoma postregel s podatkom, da imajo upokojenci v Sloveniji v lasti kar 42% vseh kmetij, in da je to dejstvo, ki ga oblikovalci kmetijske politike (še) ne upoštevajo. Poudaril je, da imamo v Sloveniji velike težave s samooskrbo in, da se o problemu velikega primanjkljaja v kmetijskih dejavnostih pri nas ne govori. Po njegovi oceni je kmetijska politika EU narejena po meri velikih, kmetijsko močnih držav, in da ukrepi evropske kmetijske politike slovenskim kmetom škodijo, med drugim tudi zato, ker „subvencije zmanjšujejo iniciativnost kmetov“. „Postajamo vse manj produktivni,“ je opozoril. Zato se mu zdi ključen izziv najti zdravo mejo med industrijskim in trajnostnim pristopom v kmetijstvu.

V angažirani razpravi, v kateri ste se razpravljala tudi poslanca DeSUS Primož Hainz in Tomaž Gantar, so prisotni podprli tovrstne konference, ki ne le, da nakazujejo smeri razvoja v prihodnje, ampak podajajo tudi kakovostne in z znanstvenimi spoznanji podprte analize trenutnega stanja. Odprla se je še vrsta drugih vprašanj, tudi taka, povezana z novimi načini bivanja starejših in spodbudami za čim kasnejše upokojevanje.

Dogodek je finančno podprla skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž