Osnovni življenjski pogoji so ključ do boljše integracije dolenjskih Romov

Človekove pravice, Novice, sociala| 1. 7. 2017 | Ni komentarjev

print
V petek, 30. junija 2017, je v Novem mestu potekala okrogla miza z naslovom “Dajte nam elektriko” – dolenjski Romi v spirali neugodnih razmer, ki jo je pripravil evropski poslanec Ivo Vajgl. Namen okrogle mize je bil predvsem doseči soglasje o tem, kateri so najpomembnejši prednostni ukrepi, ki jih je treba izvesti takoj, da bi romski skupnosti omogočili nadaljnji razvoj in integracijo. Živahno razpravo je zaznamovalo prepričanje, da morajo tudi Romi sami pokazati več iniciativnosti in medsebojne povezanosti, da bodo lažje zastopali svoje interese.

Na okrogli mizi je Franci Kek, sicer koordinator Mestne občine Novo mesto za romsko tematiko, predstavil študijo o položaju Romov na Dolenjskem. Opisal je razmere in nekatere možne rešitve, ki jih morata izvesti oziroma jih načrtujeta občina in država. Med drugim je omenil dodatno zaposlitev na centru za socialno delo, kar bo Romom pomagalo bolj smotrno porabiti socialne transferje, ki jih prejemajo.

Po Vajglovi oceni imata obe strani pred seboj vrsto izzivov, a prisotni so bili soglasni, da je treba v prvi vrsti poskrbeti za ustrezno infrastrukturo in s tem za osnovne življenjske pogoje, kot so dostop do elektrike, pitne vode in sanitarij. Vajgl je dejal, da “človek brez elektrike danes ne more živeti na ustrezen način“. Dejstvo, da tega mnogi Romi na Dolenjskem še vedno nimajo, odločilno vpliva na njihove možnosti enakovrednega vključevanja v širšo družbo, izobraženost, zaposlitvene priložnosti, politično participacijo, ekonomski položaj in razvoj kulturne identitete.

Kot je poudarila Andreja Luštek iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto , ki ima v romskih naseljih Brezje in Šmihel prostovoljski center za pomoč romskim otrokom in mladostnikom, je največja težava, da zelo malo romskih otrok konča osnovno šolo, in da je velika ovira pri vključevanju v šolo slabo poznavanje slovenskega jezika. Težava je tudi v predsodkih in nerazumevanju širše skupnosti, zato si prizadevajo tudi osveščati javnost.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat Muc je zgodovinsko orisal naselitev in razvoj romske skupnosti v Prekmurju, kjer Romi danes živijo bolje in bolj integrirano kot dolenjski. Pa vendar se tudi tam soočajo s težavami, ki vplivajo na kakovost življenja, kot so, denimo, brezposelnost, odhajanje na delo v Avstrijo, izobraženost izgublja na pomenu. Horvat je mnenja, da morajo  dolenjski Romi tudi sami več storiti za boljšo zastopanost v predstavniških organizacijah, kot tudi najti način do finančnih, zlasti evropskih, virov za razvojne projekte, med katerimi je omenil socialno podjetništvo.

Romski svetnik Mestne občine Novo mesto Duško Smajek je opozoril, da je slaba osnovna infrastruktura ključen razvojni problem romske skupnosti na Dolenjskem, mestni svetnik in podjetnik Bojan Tudija pa je poudaril, da ne gre le pričakovati od drugih (občine, države), pač pa, da je treba doseči soglasje znotraj romske skupnosti, kakšne cilje sploh želijo doseči.

 

 

Dogodek je finančno podprla skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

 

Datoteke:

  • Tip: jpeg
    Velikost: 49 KB
  • Tip: jpeg
    Velikost: 48 KB
  • Tip: jpeg
    Velikost: 46 KB
ž