Katalonija – temna stran Evrope

Novice, Zunanja politika| 13. 10. 2017 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl, član zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta, je prejšnji teden v izolskem tedniku Mandrač, za katerega piše že leto dni, objavil kolumno o razmerah v Kataloniji po izvedbi referenduma 1. oktobra 2017 in odzivih predstavnikov institucij EU na ravnanje centralnih španskih oblasti.

Kolumno Iva Vajgla objavljamo v nadaljevanju:

“Popolna odtujenost od realnega življenja in dogajanja, ki je včeraj (v sredo) privlačila pozornost vseh ljudi v Evropi in svetovnih medijev, je vodila Evropsko komisijo in vodstvo Evropskega parlamenta, da dogodkov v Kataloniji nista uvrstila na prvo mesto sredinega plenarnega zasedanja. Tako je sicer briljantni intelektualec – podpredsednik komisije dr. Franz Timmermans pri uvodu v prvo točko dnevnega reda, ki naj bi bila posvečena prihodnjemu srečanju Evropskega sveta, predsednikov držav in vlad EU, govoril predvsem o migracijah, ugodnih gospodarskih pokazateljih in podobnem, namesto da bi takoj obsodil brutalni poseg španske policije v državljanske in splošne človekove pravice Katalonk in Kataloncev.

O Kataloniji naj bi govorili v popoldanskem delu zasedanja in se delali, da je dogajanje v Barceloni kar » bussiness as usual«. Ni se izšlo. Moj strankarski kolega v ALDE Alexander grof Lambsdorf, eden vodilnih članov nemške liberalne stranke, je govorce opozoril, da z odpiranjem razprave o Kataloniji kršijo poslovnik in dogovorjeni dnevni red. Kakšna groza in sprenevedanje! Katalonija je ostala glavna tema dopoldneva, nadaljevala se bo popoldne. Evropski parlament se je včeraj lahkotno poigral z možnostjo, da se pogrezne v anonimnost in brezpomembnost, v birokratsko sivino.

Evropska unija ne bo preživela zaradi večje ali manjše uspešnosti njenih birokratov in stremuhov, ampak zaradi zgovorne veljavnosti njenih vrednot, ki utemeljujejo skupno življenje, skupno veselje, žalost in – pogosto – obup.
Veseli me, da je slovenska javnost našla način, da spregovori o tem, da v Kataloniji stoji ali pada, ne Španija, ampak združena Evropa. Španija je po padcu Francove fašistične diktature brez dvoma demokracija, vendar pa je nekatera svoja najtežja protislovja prenesla v novi čas.

Ravnanje madridske vlade, formalistično in psevdo-legalistično opravičevanje nasilja vseh vrst, vse do fizičnega izživljanja nad mirnimi državljani, patetičen nastop kralja, ki je s svojim vzvišenim tonom monarhov iz nekih oddaljenih stoletij samo dodal k napetostim in nerazumevanju v državi, ne pušča veliko upanja na miren razplet. Po krvavem referendumu Španija in Katalonija ne bosta nikoli več tisto, kar smo poznali. Evropska unija se ne bo mogla izogniti lastni odgovornosti v poskusu najti razumno in pravično rešitev za Katalonijo.

 

Objavo kolumne je finančno podprla skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž