Kolumna v Mandraču: Mraz s severa in slon v sobi

Mandrač, Novice| 27. 2. 2018 | Ni komentarjev

print
Prejšnji teden je v izolskem tedniku Mandrač izšla nova kolumna evropskega poslanca Iva Vajgla, v kateri med drugim razmišlja o Zahodnem Balkanu, evropskem odnosu do Rusije in vzponu (desnega) populizma.

Kolumna Iva Vajgla (22. 2. 2018):

Ko se Nemci v jutranjem televizijskem dnevniku nehajo navduševati nad kopico osvojenih olimpijskim medalj in preidejo na vremensko napoved, ki kaže da bo v naslednjih dneh Evropo objel skrajno hladen val s severa – tam kjer je nekoč Sovjetska, danes nič manj nevarna ruska zima, veš da gre zares. Sibirski mraz je zmeraj prihajal iz te smeri, sodeč po naših razpravah o svetovnih globalnih strategijah – nuklearnih, ekonomskih, kulturo-političnih in celo športnih, se bolj in bolj zdi, da bomo izkoristili zgodovinsko priložnost in Evropo (ponovno) zamrazili z naše, južne in trans-atlantske smeri.

V torek sem brez komentarja in brez nepotrebnega vprašanja v delovni skupini za Zahodni Balkan, kamor sem uvrščen kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo in poročevalec v senci liberalne skupine ALDE za Srbijo, poslušal pol ducata mladih raziskovalcev iz Srbije in Črne gore na temo „Analiza ruskih ekonomskih odtisov na Zahodnem Balkanu“. Študijo je naročil in plačal Center za mednarodno zasebno podjetništvo (CIPE) iz Washingtona. Naročnik je v opombi pripisal, da „dokument ne odraža stališč CIPE oziroma kateregakoli izmed zaposlenih v tej organizaciji“. V varstvu te odrešujoče formulacije so ljudje iz CIPE prepustili domiselnosti srbskih in črnogorskih mladih raziskovalcev in raziskovalnih novinarjev, da so opisali grozečo infiltracijo ruskih gospodarskih, torej strateških interesov na Zahodni Balkan. To so storili tako predano in temeljito, da so tudi katastrofo Agrokorja na Hrvaškem, v članici EU, pripisali izključno Rusom.

Groza prodirajočega ruskega vpliva na regijo je vzpodbudila celo zelo konservativnega in vselej dobro informiranega britanskega kolega, sicer poročevalca EP za Črno Goro, da uvodničarje vpraša, ali imajo morebiti tudi kakšen podatek o uspešni in koristni ruski investiciji v državah, ki so jih analizirali.

Začenjamo tolerirati skeptičnost, kritičnost in nekoliko strahu spričo vakuuma, ki ga v mednarodnih odnosih ustvarja ameriški buldožer v Beli hiši. V razpravi o novem celovitem sporazumu o sodelovanju z Avstralijo se je, razen Trumpovega protekcionizma, in brexita, zaradi katerega bo država koale in kengurujev potrebovala močnejšo zaslombo v EU, omenjal drugi „slon v sobi“ – Kitajska, ki vse bolj uspešno in agresivno zapolnjuje vakumske luknje, ki jih ustvarjajo ZDA.

Namesto v osvajanju novih prostorov v svetovni šahovnici strateških interesov se Evropa izgublja v fragmentiranosti svojih nacionalnih politik na škodo načelnosti in svojih univerzalnih vrednot.

Nekoč kreativne članice EU in svetovne politike iz Skandinavije so se umaknile in odprle prostor populizmu in ksenofobiji. Italija tudi po bližnjih parlamentarnih volitvah ne bo pomemben igralec, Francija z Macronom je poskus, za katerega nihče ne more napovedati, kam v resnici meri in kolikšen je njen naboj. Nemčija doživlja travmatično izginjanje tradicionalnih medstrankarskih razmerij, Španijo pretresa politična kriza, ki jo post-frankistični premier z neposrečenim in anti-demokratskim poseganjem v Katalonijo samo še poglablja.

V slovenskem političnem peskovniku, v katerem se tradicionalne evropske vrednote niti za trenutek niso prijele, vse govori o prihajajočih volitvah. Kakšna sreča za kandidate, da so korupcijske afere dogodki, ki trajajo samo po en dan. Skozi okno moje bruseljske pisarne danes kuka pomlad, bojim se, da ne za dolgo.

 

Objavo je finančno podprla skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž