Pri politikah za starejše nujno povezovanje institucij in civilne družbe

Človekove pravice, EU parlament, Novice, sociala, Starejši| 6. 4. 2018 | Ni komentarjev

print
V Cvetkovcih pri Ormožu je evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) organiziral okroglo mizo z naslovom Vsakdanje življenje starejših v Sloveniji in Evropi – izzivi in dobre prakse.

Na okrogli mizi je več strokovnjakov predstavilo izzive vsakdanjega življenja starejših na različnih področjih – sodelovali so:

  • Otto Gerdina, sociolog, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, programski vodja Zavoda za aplikativne študije – OPRO,
  • Silva Gorjup, vodja programa Starejši za starejše za Spodnje Podravje (ZDUS),
  • mag. Emil Kumer, predsednik pokrajinskega odbora DeSUS Ptuj – Ormož,
  • mag. Marjan Žula, podpredsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, direktor Doma starejših občanov Gornja Radgona.

Ivo Vajgl je med drugim poudaril, da je urejanje povsem konkretnih zadev v zvezi s kakovostjo življenja starejših sicer v pristojnosti nacionalnih vlad in ne institucij EU, vendar pa se tudi v Evropskem parlamentu vse pogosteje srečujejo s povsem konkretnimi izzivi in ovirami, s katerimi se soočajo starejši po vsej Evropi. Prav tako je skupni evropski problem naraščanje razlik med plačami in pokojninami, kar zaznavajo tudi v najrazvitejših državah EU.

V Sloveniji starejše še vedno preveč na hitro odpravijo“, je dejal Vajgl. Opozoril je tudi na dejstvo, da si marsikje v Evropski uniji že razvili učinkovite ukrepe za podaljševanje delovne dobe oziroma zvišanje upokojitvene starosti, medtem ko je to pri nas še zelo v povojih. Vajgl je tudi obžaloval, da je v državnem zboru propadlo kar nekaj zakonskih predlogov, ki bi bistveno izboljšali kakovost življenja starejših, kot je na primer zakon o dolgotrajni oskrbi ali ustanovitev demografskega sklada.

Predsednik pokrajinske organizacije DeSUS mag. Emil Kumer se je uvodoma zahvalil evropskemu poslancu Ivu Vajglu, da se je odločil za organizacijo tako zanimive in strokovne okrogle mize v Ormožu, in poudaril pomen sodelovanja med različnimi akterji, ki lahko prispevajo k izboljšanju položaja starejših v družbi.

Silva Gorjup, koordinatorka programa Starejši za starejše pri ZDUS za Spodnje Podravje, se je uvodoma Ivu Vajglu še enkrat zahvalila, ker je za nagrado Evropskega parlamenta „Državljan Evrope“ uspešno predlagal Zdusov prostovoljski program Starejši za starejše. Izpostavila je, da je Spodnje Podravje regija, kjer so socialne razmere, v katerih živijo starejši, še slabše kot drugod po Sloveniji – tako, denimo, v Spodnjem Podravju v revščini živi 46% starejših, medtem ko je slovensko povprečje nižje in znaša 37%. Izpostavila je, da je treba v prihodnjem mandatu minimalne pokojnine dvigniti nad prag revščine, saj pokojnine „niso socialna kategorija“. Opozorila je, da je trenutni sistem oskrbe na domu nezadosten, in da nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi. Napovedala pa je tudi, da bodo v Zdusu pogram Starejši za starejše v prihodnje nadgradili s prostovoljsko pomočjo ljudem z demenco, ki je naraščajoči problem slovenskih družin. Precej kritično je ocenila tudi delo državnih centrov za socialno delo, ki se po njihovih informacijah, vključijo le v približno 2% primerov, ko starejši potrebujejo pomoč; prav tako patronažne službe ne opravljajo preventivnih, temveč le še kurativne storitve za starejše na domu.

Mag. Marjan Žula, podpredsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, direktor Doma starejših občanov Gornja Radgona, je uvodoma dejal, da so domovi za starejše „gibalo empatije do starejših“. Niso sicer edine ustanove, ki naj bi oziroma bi lahko skrbele za starejše, in da je treba razvijati tudi druge oblike skrbi za starejše. Je pa Žula poudaril, da domovi za starejše že dolgo niso več hiralnice kot nekoč, in da je njihova prednost, da ponujajo celostno oskrbo starejših, saj omogočajo tudi zadovoljevanje socialnih in duševnih potreb uporabnikov. Trenutno je v Sloveniji, ki ima 97 domov za starejše, 20.000 uporabnikov, medtem ko na prostor v domovih čaka še 8.000 ljudi. Mag. Žula je bil kritičen do odnosa države do sistema domske oskrbe v Sloveniji, saj se na tem področju pri nas v zadnjih dvajsetih letih ni spremenilo nič, zlasti so zastareli normativi in način financiranja, ki je vedno skromnejši, namesto, da bi se obseg sredstev za domsko oskrbo – glede na naraščajoče potrebe v dolgoživi družbi – povečeval. Dodatno je težava tudi, da so domovi postali negovalne bolnišnice, ki jih v Sloveniji ni,  s tem pa so povezane naraščajoče t. im. bolnišnične okužbe v domovih za starejše.

Otto Gerdina, sociolog, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, programski vodja Zavoda za aplikativne študije – OPRO, je v svojem prispevku predstavil nekaj ključnih ugotovitev različnih raziskav o nasilju nad oziroma med starejšimi. Težava je namreč, da v Sloveniji nimamo celovite nacionalne raziskave o tem družbenem problemu, ki ga je treba najprej tudi natančno opredeliti. To področje je „podreprezentirano, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu“, je dejal Gerdina.

Izpostavil je, da poleg bolj znanih oblik nasilja (fizičnega, verbalnega oziroma psihološkega, ekonomskega) nad starejšimi ali med starejšimi, poznamo tudi bolj subtilne oblike nasilja, kot so, denimo, prisilno hranjenje, omejevanje gibanja, pootročenje, finančno nasilje. Te oblike je težko prepoznati, pogosto tudi zato, ker se ga tudi žrtve ne zavedajo in ga sprejemajo. Eden od razlogov, da se teh oblik nasilja ne prepoznava in ne beleži ter prijavlja ustreznim institucijam, je tudi to, da se simptome nasilja pogosto pripisuje starosti žrtev – npr. določene vedenjske spremembe (zapiranje vase, odsotnost) se pripišejo posledicam starosti, ne pa nasilja.

Razpravi strokovnjakov so sledili zanimivi prispevki občinstva, dogodek pa se je zaključil v skupnem spoznanju, da je treba v prihodnje pri sprejemanju celovitih politik za starejše bolje povezati pristojne javne institucije, nevladne organizacije in stroko.

Dogodek je finančno podprla skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž