Konferenca Evropske demokratske stranke v Ljubljani o staranju prebivalstva v Evropi

Novice, sociala, Starejši| 27. 4. 2018 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl je v četrtek, 26. aprila 2018, v Ljubljani v sodelovanju z Evropsko demokratsko stranko pripravil konferenco z naslovom Staranje prebivalstva – izziv za Evropsko unijo. Na konferenci sta spregovorila minister za zunanje zadeve in predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec in članica francoskega državnega zbora Sarah El Haïry.

V nadaljevanju so razpravo vsebinsko usmerjali strokovnjaki:

  • dr. Daniela Vono De Vilhena, raziskovalka in znanstvena koordinatorka na znanem nemškem Inštitutu za demografske spremembe Max Planck iz Rostocka,
  • Maciej Kucharczyk iz nevladne organizacije Platforma Age iz Bruslja,
  • dr. Mitja Jeraj, predavatelj na Gea College iz Ljubljane.

Dr. Daniela Vono De Vilhena, ki znanstveno deluje na področju generacij, spolov in migrantskih delavcev, je v svojem prispevku predstavila ključne pričakovane demografske spremembe v naslednjih desetletjih v EU, in na katera področja politik bodo te vplivale. Izpostavila je Večdimenzionalno projekcijo prebivalstva po starosti, spolu in stopnji izobrazbe za 201 državo na svetu, ki jo je Evropska komisija v obliki brošure objavila pretekli teden. Izsledki projekcije kažejo, da demografski modeli ne morejo napovedovati prihodnjega povpraševanja za delo, za to so potrebni ekonomski modeli s predpostavkami na prihodnjih tehnoloških spremembah.

Glede nadaljnjih pričakovanj je dr. Vono De Vilhena orisala tri scenarije, od katerih bi bil najboljši scenarij srednjega prebivalstva in daje poudarek na trendih zadnjih desetletij, ki se nadaljujejo z določenim napredkom pri doseganju razvojnih ciljev. Nekatere države bodo pri tem napredovale hitreje kot druge, kar pa je povezano s srednjo rodnostjo, umrljivostjo in izobrazbo. V povezavi s tem lahko pričakujemo, da bo število prebivalstva v EU v obdobju 2015 – 2060 na isti ravni, rodnost bo padala, povečevalo pa se bo število ljudi, vezanih na mednarodne migracije, kar je najbolj nejasen pojav, ki je močno odvisen od politik.

Demografski izziv in njegova rešitev je po projekciji scenarija takšna: če bodo države dosegle stopnjo udeležbe delovne sile, ki je trenutno na Švedskem, bi srednji scenarij za rodnost in migracije ohranil dobro delovno silo v Evropi v naslednjih desetletjih. Za to je nujno potrebno dolgoročno načrtovanje. Bolje bi morali izkoristiti potenciale, ki jih že imamo: priseljence, ženske, starejše in mlade. Izvajati naložbe v človeški kapital z izboljšanjem in ohranjanjem kognitivnih sposobnosti skozi celoten življenjski cikel. Posvetiti bi se morali potrebi po zmanjšanju socialnih neenakosti in zagotavljanju zadostnega minimalnega dohodka za vse.

Dr. Vono De Vilhena je izpostavila tudi ključne izzive z vidika življenja na področju otrok in mladostnikov, družin in starejše populacije. Otroci bi morali imeti univerzalen dostop do vrtca, pri prehodu v odraslo dobo je potrebna neposredna podpora mladim. Politike bi morale enako upoštevati vse družinske oblike, morali bi sprejeti ukrepe ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, prilagoditi delovna mest in dati poudarek izobraževanju odraslih. Staranje je posledica odložitve smrtnosti in povečanja pričakovane življenjske dobe. Družbe se morajo na to prilagoditi, spodbujati aktivno staranje, prilagajati delovna okolja in podpirati najbolj ranljive. Treba je spodbujati vseživljenjsko učenje za preprečevanje brezposelnosti pri starejših starosti. Dolgoročno se moramo čim prej spopasti z neenakostjo.

Maciej Kucharczyk iz nevladne organizacije Platforma Age iz Bruslja je v prispevku Dohodek iz starosti – pravica do dostojnega življenja in starosti izpostavil socialno-ekonomske izzive in oblikovanje politik EU ob upoštevanju potreb vseh starostnih skupin. Kadar so proračunska sredstva omejena, se temeljne pravice pogosto obravnavajo kot ovira za gospodarsko stabilnost in rast. Potrebni so pozitivni ukrepi, da bi se izognili pomanjkljivostim v zvezi s temeljnimi pravicami, zlasti ker kriza povzroča dodaten pritisk na ljudi v neugodnih razmerah. Poudaril je, da je potrebno močnejše sodelovanje EU pri uporabi zavez, sprejetih v skladu z Evropsko listino o temeljnih človekovih pravicah.

Kljub pozitivnemu vplivu pokojnin in socialnega varstva v zmanjševanje revščine med starejšimi od leta 2008 ne smemo podcenjevati specifičnosti revščine med starejšimi. Neenakost med osebami nad 65 let narašča, koncentracija revščine je med ženskami, starejšimi migranti, invalidi in upravičenci do minimalne socialne pomoči ter drugimi ranljivimi skupinami. Tveganje revščine starejših žensk je v povprečju za 35% višje od tistega pri starejših moških. Starejši ljudje se soočajo z višjimi stroški zdravstvenega varstva in stroški oskrbe na domu.

Ženske se upokojijo prej kot moški, deloma zaradi diskriminatorne obvezne upokojitvene starosti, pa tudi zaradi bremena odgovornosti za oskrbo. Večina med njimi preživi tudi svoje partnerje in živi v bolj negotovih gospodinjstvih ene osebe. Razlika med spoloma je skoraj 40%, to je več kot dvakrat več kot razlika razlike v plačah med spoloma (16%). Vse države EU se soočajo s pomanjkanjem stanovanj, primernih za starejše, javno financiranje za podporo starosti prijaznih domov pa je vse bolj omejeno.

Med letoma 2013 in 2053 se za povprečnega plačnega delavca predvideva, da se bodo nadomestne stopnje javnih plačilnih shem zmanjšale za več kot 5 odstotnih točk v 16 državah članicah in za več kot 15 odstotnih točk v 6 državah članicah. Predčasna upokojitev, kratka ali prekinjena kariera bodo predstavljali pomembno tveganje za prihodnjo pokojninsko ustreznost nizko plačanih delavcev – to se bo nanašalo predvsem na starejše ženske, če ne bo prišlo do velike spremembe, da bi se povečala enakost med spoloma v celotnem življenjskem obdobju.

Kucharczyk je zaključil z trditvijo, da ukrepi, osredotočeni izključno na vrnitev k gospodarski rasti, povzročajo povečano negotovost skupin pri tveganjih, vključno z nekaterimi starejšimi, in oslabijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Potrebno bo razviti referenčne proračune za starejše, da bi lahko bolje ocenili ustreznost pokojnine v različnih starostnih obdobjih in ocenili cenovno dostopnost storitev, ki jih starejši potrebujejo za dostojno življenje.

Dr. Mitja Jeraj, predavatelj na Gea College, raziskovalec na področju podjetništva, menedžmenta in organizacijskih znanosti, je predstavil prispevek Kako vplivajo demografske spremembe na življenje mladih. Mladi se srečujejo z izzivi in pričakovanji, povezanimi s službo, kariero, z vprašanjem stanovanjskega problema. V povprečju imajo mladi podpovprečne prihodke, s katerimi težko razvijajo svoje življenjske cilje. Stalne oblike dela med mladimi so redkost, prav tako težko dobijo svojo prvo zaposlitev, zato ima velik odstotek svoje podjetje. Vse to vodi k nizki socialni varnosti. Zaradi težjega socialnega položaja se mladi v Sloveniji tudi kasneje odločajo za družino in otroke kot mladi v drugih državah članicah EU. Veliko izobraženih mladih se odseli v tujino.

Po raziskavah OECD, Eurofound mladi v Sloveniji živijo nadpovprečno dolgo pri svojih starših. Soočajo se tudi z nizkimi dohodki, povprečna plača za februar 2018 je znašala 1.066,33€ neto. Statistični podatki (vir: Paylab) kažejo, da ima povprečni milenijec prihodke med minimalno (648,63€ neto, podatek za februar 2018) in povprečno plačo, 15 odstotkov pa jih je pod pragom revščine (vir: Mladinski svet Slovenije).

Delež mladih v Sloveniji upada, predvsem med 15 in 29 letom starosti. Leta 2016 je delež mladih predstavljal 15,9 odstotka in se je od leta 2011 znižal za 2,4 odstotne točke.

Posamezni mladi podjetniki so zelo uspešni s svojimi poslovnimi modeli, veliko uspešnih mladih podjetnikov se je izkazalo na mednarodnih trgih. Zaradi birokratskih ovir pri uresničevanju poslovne ideje in ustanavljanju podjetja ima večina mladih podjetnikov sedež podjetja v tujini. Pri tem se poraja pomembno vprašanje, kako privabiti te mlade in uspešne podjetnike nazaj v domovino, da bi tukaj plačevali vse prispevke in s tem koristili državi. Dr. Jeraj meni, da je potrebno pri reševanju te problematike razumeti realnost in imeti primerne podatke. Probleme se mora reševati pri vzrokih in ne zgolj sanirati posledic. Potrebni sta akcijsko ukrepanje in kolektivna participacija. Za sistemske rešitve mora poskrbeti država s platformo, ki se spreminja v dobro državljanov, in nuditi možnost izbire. Z debirokratizacijo bi omogočili, da uspešne poslovne zgodbe ostanejo v državi in ne, da sposobni mladi podjetniki uresničujejo svoje poslovne ideje pri naših sosedih.

Predstavitve strokovnjakov (pdf):

 

Foto: Milan Simčič, Fotoučilnica

ž