Kolumna v Mandraču: “Kako do suverenosti Evrope?”

Katalonija, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 19. 4. 2018 | Ni komentarjev

print
Danes je izšel nov Mandrač in v njem nova kolumna evropskega poslanca Iva Vajgla, ki tokrat razmišlja o nagovoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona Evropskemu parlamentu ter o geostrateškem pozicioniranju Evrope v odnosu do ZDA in Rusije. Vajgl med drugim zapiše: “Rusija ni dežela angelov in znala je v različnih zgodovinskih obdobjih brutalno obračunavati s svojimi nasprotniki doma in v negotovem zavetju tujine.

Kolumna Iva Vajgla:

Osrednji dogodek tega tedna v Evropskem parlamentu v Strasbourgu je bil torkov nagovor francoskega predsednika Emmanuela Macrona in kar nekaj ur trajajoči pogovor z njim, ki je potekal po posebnih, samo za to priložnost dogovorjenih pravilih.

Največkrat ponovljena stavčna zveza iz ust mladega predsednika je bila „suverenost EU“, ki jo je treba okrepiti z reformami njenega notranjega ustroja na varnostnem, finančnem, gospodarskem in vseh ostalih področjih. Nekaj verodostojnosti na to temo je Macron izgubil z bombardiranjem Sirije v zvezi z dozdevno uporabo smrtonosnih bojnih strupov, za kar so tri države, ki so izvedle napad (brez ljudskih žrtev) obdolžile režim v Damasku ob (morebitni) soudeležbi ali sokrivdi Rusije.

Zgodba o uporabi strupov se v diplomatski praksi Zahoda vleče kot jara kača vse od izgovora za vojno v Iraku, prek bivšega ruskega vohuna Sergeja Skripala in njegove hčerke, do nekajkratnega – skoraj razloga za vojaško intervencijo v Siriji. Vedno je, ne glede, kdo so še ostali možni storilci z znanimi motivi, strup priložnost za usmerjanje topništva proti glavni tarči: Rusiji. Rusija ni dežela angelov in znala je v različnih zgodovinskih obdobjih brutalno obračunavati s svojimi nasprotniki doma in v negotovem zavetju tujine. Tisto, česar pa Rusiji ali Sovjetom nikoli ni primanjkovalo, je bila inteligenca.

V primerih, ko ZDA s poslušnimi zavezniki poskušajo naprtiti odgovornost Rusiji in nikomur drugemu, se upravičeno postavlja vprašanje inteligence strategov Zahoda, bolj kot pameti Kremlja. Bolj kot odgovor na to dilemo je za svet pomembno, ali se premikamo v smer globalnega spopada ali vedno znova zakrpanega sožitja.

Macron se je v celoti poistovetil z retoriko Londona in Washingtona, namesto da bi z enako energijo, s katero se zavzema za obnovo suverenosti Evrope na manj spornih področjih, pomagal vzpostaviti suverenost pri sodelovanju združene Evrope pri reševanju mednarodnih kriz in zamrznjenih konfliktov v evropski okolici. Namesto, da pomaga na noge padli zvezdi Theresi May in večnemu ljubimcu Donaldu Trumpu, bi si moral prizadevati – to smo od njega pričakovali- za spoštovanje mednarodnega prava, različnih vrednot ter različnih poti do miru in stabilnosti na svetu.

V petek bom v Barceloni sodeloval na dogodku, kjer bomo predstavili cilje Platforme Evropskega parlamenta za dialog Katalonija – EU. Sodeč po agresivnosti nekaterih španskih kolegov, ki sem jo izkusil zadnje dni, bo pot do dialoga strma in dolga.

V verandi pred jedilnico sem obstal ob ubranem petju moškega pevskega zbora. Prišli so, da bi zapeli nekaj pesmi vseh narodov EU.

Najprej so peli dalmatinsko pesem o morju in ribičih, nato prelepo pesem iz slovenske Koroške, ki sem jo slišal prvič, končala pa se je s pozivom k kozarčku vinca. Zbor je bil, kot so povedali, iz trikotnika v bližini Aachna v Nemčiji, od tam, kjer se stikajo Nizozemska, Belgija in Nemčija, od tam, kjer so se valile divizije 1. in 2. svetovne vojne.

 

Objavo je omogočila skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž