Kolumna v Mandraču: Kaj ogroža Evropsko Unijo? /premisleki namesto svečke za rojstni dan/

Mandrač, Novice, Zunanja politika| 10. 5. 2018 | Ni komentarjev

print

V današnjem Mandraču evropski poslanec Ivo Vajgl v novi kolumni z naslovom Kaj ogroža Evropsko Unijo? /premisleki namesto svečke za rojstni dan/ razmišlja o prihodnosti Evrope v luči praznovanja Dneva Evrope in premikih v svetovni geostrategiji ter o vse bolj prisotnem trendu “demokrature”.

Kolumna Iva Vajgla:

Ob 9. maju, dnevu, ko so ne posebno nujno in ne posebno posrečeno združili dva jubilejna dneva, so se pomisleki, kritike, naklepanja in ugibanja zgostila. Eni proti osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, eni proti samovolji in diktaturi bruseljske birokracije. Malo zadovoljnih.

Svečko je z močnim pihom ugasnil slovenski zet Donald, ki je ugasnil tudi nesporen večni ogenj prijateljstva in partnerstva med bojevitimi Združenimi državami Amerike, kjer dedki na novo podarjajo polnoletnim vnukom in vnukinjam prave puške in samokrese, in starim kontinentom, kjer veliko govorimo o miru in mednarodni solidarnosti, pa nam za uresničenje enega in drugega zmanjka moči, volje in domiselnosti.

Splošen, čeprav površen vtis je, da z Evropsko unijo ni zadovoljen nihče, razen tistih, ki si vanjo želijo vstopiti in onih, ki jih je v svetu veliko in živijo od širokogrudne humanitarne podpore EU in njenih posamičnih članic. Resnici na ljubo so širokogrudne pri podpiranju manj srečnih na zemeljski krogli tudi ZDA, vendar pa že dolgo, in v zadnjih letih še posebej grobo, svojo pomoč pogojujejo s političnimi koncesijami za krepitev svoje vloge v svetovnih geo-strategijah.

Z Brusljem so nezadovoljne bogate države, ker za skupnost dajejo preveč in dobijo, kot menijo evroskeptiki, za svojo širokogrudnost premalo. Zato je Združeno kraljestvo pobralo šila in kopita, na Nizozemskem je ta tema vedno znova tista, ki odloča o parlamentarnih večinah, v Avstriji so evroskeptiki trdno doma in ta čas zelo blizu krmilu države.

Precej je nezadovoljnih tudi v največji in najbogatejši državi, ki ta čas poka po šivih zaradi pregrete konjunkture. Na Češkem so bili od nekdaj priljubljeni voditelji, ki so bili proti vsemu. Na Poljskem, ki je iz skupnih evropskih skladov posesala stotine milijard evrov in izvozila v EU nekaj milijonov nezaposlenih ali slabše plačanih delavcev, kritizirajo EU tisti na oblasti, ki bi radi vladali brez demokratičnih načel o delitvi med vejami oblasti, in ki si želijo vzpostaviti nekakšno demokraturo, kombinacijo demokratičnega videza in zakonite samovolje.

Na Madžarskem so že skoraj tam in Orban bi, če bi mu to kaj prineslo, odcepil Evropsko unijo od Madžarske in se znebil nadležnih očitkov in groženj s posledicami uvajanja diktature.

Z Evropsko unijo niso zadovoljni Rusi. Po njihovem mnenju (in mnenju avtorja tega sestavka) v načrtovanju strategije odnosov med EU kot jedrom evropskega Zahoda in Rusijo, ki je z neodstranljivo popkovino povezana z njo, s ponavljajočo se logiko nasedamo na minska polja, ki jih polagajo veliki zavezniki onkraj oceana. Seveda se v teh minskih poljih ujamejo tudi Rusi sami, ko nespretno posegajo v območja nekdanje Sovjetske zveze.

Mi, Slovenci, z Evropsko unijo nekako shajamo. V anketah o javnem mnenju Unijo podpiramo in hočemo biti njeni člani. Ne preglasno priznavamo, da nam je desetletje in (skoraj) pol navrglo veliko koristi, vlaganj, odprtih vrat, svobode izbire in gibanja za bolj ambiciozno mladino in še kaj. No, kljub temu ima šibko argumentirana kritika EU, njene birokracije in vsiljevalcev volje in rešitev, ki nekomu ne ustrezajo, neomejeno domovinsko pravico. Nedemokratičnih praks sovražnega govora, ksenofobije, rasizma in antisemitizma “Bruselj” zaenkrat še ni dal na dnevni red, sami pa s temi fenomeni nismo sposobni obračunati.

9.maj je dan, ko si v Sloveniji dajo duška tisti, ki se takrat, ko je padel Hitler, niso veselili. V tem elementu v Evropski uniji nimamo veliko posnemovalcev.

 

Objavo je finančno podprla skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo.

ž