Kolumna v Mandraču: US ambasador v Berlinu kot „desničarski kolonialni oficir“

Mandrač, Novice, Zunanja politika| 12. 6. 2018 | Ni komentarjev

print
Pred dnevi je v izolskem tedniku Mandrač izšla nova kolumna evropskega poslanca Iva Vajgla. V njej analizira nov primer ameriškega vplivanja na dogajanja na evropskem političnem prizorišču. Tokrat si je diplomatski oziroma politični faux pas privoščil novi ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell. Nekdanji predsednik Evropskega parlamenta MartinSchulz ga je imenoval „desničarski kolonialni oficir“.

Kolumna Iva Vajgla:

To oznako je v zvezi izjavami, ki jih je te dni dajal komajda imenovani ameriški veleposlanik v ZR Nemčijo Richard Grenell, uporabil nekdanji predsednik Evropskega parlamenta in kanclerski kandidat SPD MartinSchulz.

Trumpov diplomatski predstavnik v Berlinu je v intervjuju za londonsko inačico razvpitega desničarskega spletnega portala Breitbart izjavil, da bo povsod v Evropi podpiral „konservativne sile“ in prispeval k njihovemu ponovnemu vzponu, pri čemer je – tako so ga razumeli v Berlinu – mislil predvsem na politične stranke nemških ekstremistov AFD in britanski UKIP. Še preden je v zunanjem ministrstvu predal akreditivno pismo in s tem formalno nastopil svoj mandat, se je še razgovoril o napačni politiki nemške vlade, ko gre za denar, ki ga namenja za oboroževanje in o zgrešenih potezah kanclerke Angele Merkel v zvezi s prihodom migrantov.

Grenell je povzročil pravi šok in poplavo kritik z zahtevami, da mu vlada odreče gostoljubje zaradi kršitve pravil, ki veljajo za diplomate v odnosu na državo gostiteljico. Novega Američana v Berlinu so poklicali na zagovor in pojasnilo izjav.

Grenell se ne da. Demonstrativno je povabil v Berlin na zasebni obisk mladostnega avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki ga je ljubkovalno označil ko „rokovsko zvezdo“ in mu sporočil svoje simpatije spričo dejstva, da ima vplivnega koalicijskega partnerja v avstrijskih svobodnjakih, ki jih v svoji misijonarski zanesenosti v podporo evropskim desničarjem vidi kot del jedra nove Evrope, po meri trenutno vladajočih onkraj Atlantika.

Evropska unija se počasi in previdno odziva na sporočila in dejanja Washingtona. Počasi in previdno se zbira korajža za odgovore na napoved in uresničenje globalne trgovinske vojne, odpiranje novih kriznih žarišč, garniranih s širokopotezno ponudbo ameriške oboroževalne industrije. Enako počasi in neodločno nastaja okvir morebitne skupne evropske obrambne strategije, ki bi vključila tudi zmogljivosti industrije vseh vrst najmodernejšega orožja, ki ga Evropa lahko izdela doma.

Donald Trump si z razpošiljanjem diplomatov kot je Grenell, iz kroga svojih prijateljev in sponzorjev, prizadeva pokazati, kako malo ga zanimajo utečena pravila svetovne diplomacije, politike, konvencij in mednarodnega prava. Po uspešnem testu, ko je agresivno podpiral britanski odhod iz Evrope, poskuša Evropo oslabiti s podporo desnim, ksenofobnim, po potrebi po neonacizmu dišečim strankam. Se spominjate veleposlanika Mussomelija – bil je predhodnik takšnega ameriškega pristopa voljni gostoljubnosti države gostiteljice.

Majhni in voljni hitro razumejo, kaj se od njih pričakuje, nekoliko močnejši pa se odzivajo previdno in z zamudo in skoraj sramežljivo sporočajo, da ne bodo dovolili vmešavanja v svoje notranje zadeve.

V večini evropskih držav »orbanizacijo« odklanjajo, nekateri so ravnodušni, nekateri se je bojijo, nekateri jo tiskajo kot svoj program. Ambasadorji kot je Grenell, vedo kaj je njihova naloga.

 

Objavo je finančno podprla skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž