Vajgl ni v nikakršni preiskavi

EU parlament, Novice, Zunanja politika| 4. 7. 2018 | Ni komentarjev

print
V zvezi z „nepreverjenimi“ navedbami oziroma ugibanji nekaterih slovenskih medijev, da je evropski poslanec Ivo Vajgl „morda“ v kakršnikoli preiskavi, povezani s korupcijskim škandalom v Svetu Evrope, objavljamo naslednje pojasnilo Iva Vajgla, ki ga je posredoval slovenskim medijem.

Ivo Vajgl: „V zvezi z ugibanji v nekaterih slovenskih medijih, ki omenjajo moje ime, sporočam, da v zvezi z Azerbajdžanom in tudi v zvezi s katerokoli drugo zadevo nisem v nobeni preiskavi. Takšen demanti bi mi moral biti prihranjen, saj so poklicani k temu tisti, ki takšna ‘ugibanja’ ponujajo medijem.

Kot sem medijem v preteklih letih že večkrat pojasnil, je bil moj primer zaključen v začetku leta 2014, torej v prejšnjem mandatu Evropskega parlamenta. Posvetovalni odbor za etična vprašanja EP je sklenil, da sem skupaj s še nekaterimi kolegi, člani Evropskega parlamenta, storil manjšo kršitev etičnih pravil, ker sem Evropskemu parlamentu prepozno prijavil moje sodelovanje v opazovalni misiji leta 2013 na volitvah v Azerbajdžanu. Tega nisem storil namerno, pač pa zato, ker sem si napak tolmačil takratna etična pravila Evropskega parlamenta. Zaradi tega me parlament ni sankcioniral in zadeva je zaključena.

Na opazovanje volitev sem šel na povabilo Evropske akademije za opazovanje volitev (EAEO), za katero se je šele pred kratkim izkazalo, da sta jo ustanovila dva posameznika, ki sta bila izključena iz Parlamentarne skupščine Sveta Evrope zaradi koruptivnosti.

Moja edina napaka je bila le v tem, da nisem dovolj natančno preveril verodostojnosti organizacije, katere vabilo v opazovalno misijo sem sprejel kot poznavalec razmer v regiji ter kompleksnih odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom. Glede moje podpore določenemu poročilu o poteku volitev leta v Azerbajdžanu leta 2013 lahko še enkrat zatrdim, da sem podprl tistega, za katerega sem verjel, da bolj objektivno naslavlja tako problem Gorskega Karabaha, kakor tudi celovitost interesov EU v odnosih z Azerbajdžanom in v regiji. Iz tega sem izhajal tudi, ko sem nekaterim članom Parlamentarne skupščine Sveta Evrope svetoval, katerega izmed dveh poročil velja podpreti, pri čemer sem vedel, da je v ozadju spopada v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope propagandni boj Armenije in Azerbajdžana, dveh držav, ki sta še vedno v vojni zaradi armenske okupacije Gorskega Karabaha. Ta okupacija je del ruske geostrategije na tem področju, medtem ko Azerbajdžan velja za strateškega partnerja EU in Zahoda.

V nobenem primeru nisem prejel nobenih materialnih ali drugih koristi, ki so opredeljene kot korupcija.

Da se moje ime v nekaterih medijih omenja v povezavi z odločitvijo pristojnega organa Sveta Evrope, njegove preiskave ter sankcij, je, milorečeno, nekorektno. Je pa vprašanje, komu je v interesu, da se v medijih v intervalih pogreva mojo dejavnost v zvezi z Azerbajdžanom, pri čemer ti ne kažejo nikakršnega interesa za moje siceršnje delo v Evropskem parlamentu, ki je mnogo širše od tega.

ž