Kolumna v Mandraču: Kaj /baje/ napoveduje CIA Evropi?

EU parlament, Makedonija, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 23. 7. 2018 | Ni komentarjev

print
Ivo Vajgl v zadnji kolumni v tedniku Mandrač (19. 7. 2018) pred poletnimi počitnicami med drugim razglablja o evropski perspektivi Makedonije, omeni pa tudi (prepogoste) težave našega letalskega prevoznika, ki se včasih lahko obrnejo tudi v potnikov prid.

Kolumna Iva Vajgla:

V recepciji očem skritega majhnega hotela Solun v Skopju dnevnik Večer, ki ga prodajalci v glavnem makedonskem mestu skupaj s še nekaj barvitimi dnevnimi listi prodajajo na ulici že zgodaj zvečer, berem o napovedi ameriške Cie za prihodnost Evrope. Za delitve gre. In tukaj agencija, ki ima velikokrat prav in velikokrat ne, predvideva, da se bo Evropa v prihodnjih letih razdelila na tri kose: staro, novo in pravoslavno Evropo. V slednji, ki je ob članku ilustrirana z markantnim zemljevidom naše celine, bodo v pravoslavni Evropi poleg Rusije še Romunija, Moldavija, Srbija, Bolgarija, BiH, Grčija, Ciper in Zakavkazje z izjemo Gruzije. Čemu sluzi ta napoved v makedonskem časniku?

Tukaj sem na svojem zadnjem potovanju pred nekaj tedni počitnic zato, da pomagam ogreti makedonsko javnost za vero v evro-atlantsko prihodnost njihove države. Na ulicah glavnega mesta se zbirajo nasprotniki sporazuma o novem imenu Severna Makedonija, ki naj nadomesti osovraženo oznako FYROM. Protestniki vpijejo, da je skopska vlada prodala državo in ljudstvo, njihovo stoletno identiteto in ponos. To mi zagotavlja v daljšem pogovoru tudi vodja opozicijske stranke VMRO Kristijan Mickovski. Napoveduje odpor do zadnjega trenutka, z zadnjim legalnim sredstvom – glasovanjem proti sporazumu prihodnjo jesen. Pripoveduje, da je država na robu gospodarskega zloma, da vlada preganja opozicijo in zahteva amnestijo za tiste, ki so sodelovali pri lanskem napadu na makedonski parlament, in za one, ki so obtoženi na osnovi telefonskega prisluškovanja in zapisov, ki so prišli v napačne roke. Poskušam sobesednika prepričati, da je sporazum z Grki o spremenjenem imenu zadnja priložnost za Makedonijo, da se vkrca na vlak za integrirano Evropo. Pogumnejšega sobesednika na grški strani Makedonija v dogledni prihodnosti ne bo več dobila in to bi moralo prevladati nad argumentom trenutne prevlade na domači politični sceni, menim.

Predsednika Sobranja (makedonskega parlamenta) Talata Xaferia v dolgem pred-večernem pogovoru v prazni zgradbi ljudskega predstavništva obvestim o glavnih črtah poročila o napredku, ki sem ga kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo pripravil za obravnavo v prihodnjih mesecih. Predsednik je odločen in izčrpen sogovornik. Zna z nezadovoljno opozicijo, ki je bila navajena vladati. Ve, da mora biti najbolj tradicionalna makedonska stranka vključena v končen sporazum o prihodnosti države, ki bo drugačna o napovedi Cie in fantomske (najverjetneje ruske) agencije Stratfor, na katero se sklicuje dnevnik Večer. O tem se bodo državljani Makedonije izrekali jeseni na referendumu.

Z Nikolo Dimitrovim, zunanjim ministrom, ki je funkcijo prevzel iz čistih domoljubnih vzgibov, potem, ko je skupaj z družino preživel vrsto let na Nizozemskem kot samostojni raziskovalec, večerjava na terasi gostilne Baba Cana. Tri ure besedujeva o Makedoniji, Evropi, Trumpu, beguncih, Rusih v Rusiji in njihovih agentih na Balkanu, o resnični zgodovini makedonskega naroda in umetniških dodatkih k tej zgodovini. Menim, da bi se morala makedonska vlada, skupaj z zgodovinarji in politologi, morala bolj potruditi, da z resnično zapleteno zgodovino Makedoncev, ki so jih večkrat usodno prikrajšali za njihova pričakovanja in pravice, seznani evropsko javnost. Ni dovolj, da o tej zgodovini vsak dan z ganljivo natančnostjo razglabljajo na Kanalu 5 makedonske televizije. V barviti in dramatični zgodbi jugovzhodne Evrope, ki jo večina imenuje Zahodni Balkan, je – znana stvar – preveč slavne zgodovine, čustev, upanja in prevar, kreativnosti in agresivnosti … V sredo sodelujem na sestanku nacionalnega parlamentarnega odbora za evropsko integracijo, kjer bo glavni gost evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Makedonija bo po tem sestanku tudi formalno začela s procesom “screeninga”, usmerjenega prilagajanja nacionalne zakonodaje in standardov tistim v EU, preden se bodo, po sklepu sveta EU junija prihodnje leto začela prava pogajanja o prihodnjem članstvu države v EU.

V Skopje sem priletel v ponedeljek prek Prištine, potem ko me je Adria stlačila v skupino ‘prebukiranih’ potnikov za mojo želeno destinacijo. Nič hudega, sestanke smo nekoliko pre-programirali, sam pa sem dobil priložnost, da se z ljubeznivim sodelavcem našega veleposlaništva v Skopju, ki me je pričakal v Prištini, temeljito pogovorim o tem, kam po njegovem pluje kosovska barka. Možakar ima za seboj več mandatov na Kosovu in v Makedoniji, veliko ve in zna povedati, zato dolgo potovanje med dvema prestolnicama ni bil izgubljen čas.

Do Zahodnega Balkana slovenske zgodbe o sestavljanju koalicij ne segajo, je pa tukaj vseskozi prisotna senca orbanizacije tega dela Evrope, s podobnimi gesli in strahovi, ki jih širijo populisti od Baltika do Jadrana in Egejskega morja.”

 

Objavo je finančno podprla skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž