Kolumna v Mandraču: Svet iz desne optike

EU parlament, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 16. 8. 2018 | Ni komentarjev

print
Po poletnem premoru Ivo Vajgl v današnjem izolskem tedniku Mandrač objavlja novo kolumno, v kateri se sprehodi med nekaterimi aktualnimi svetovnimi in evropskimi političnimi dogodki.  Kolumno, ki jo je finančno omogočila skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu, objavljamo v nadaljevanju.

Kolumna Iva Vajgla:

Reakcija novega populističnega notranjega ministra, bivšega kolega v Evropskem parlamentu, Mattea Salvinija, na zrušeni viadukt v Genovi je za aktualni politični trenutek v Evropi in svetu značilna. Salvini je našel “krivca” v Bruslju. Namesto finančne discipline, h kateri Italijo vzpodbuja in “prisiljuje” Evropska komisija, mora država trošiti, investirati, poskrbeti za varnost in udobje svojih državljanov- čitaj – po najhitrejšem postopku popraviti vse resnične in dozdevne – napake predhodnih vlad, popraviti ceste, viadukte, proge, torej po znanem geslu: vrniti Italiji nekdanjo veličino!

Recep Tayyip Erdogan vrača veličino svoji državi in narodu, ki ga je s tesno večino ustoličil za sodobnega sultana, z vso močjo, skoncentrirano v rokah enega človeka, s pozivom državljanom, naj pretopijo v turške lire svoje devizne prihranke in se znebijo družinskega zlata. Podobnih prijemov se je pred Erdoganom poslužilo kar nekaj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so znale zmanipulirati svoje ljudstvo in ga zapeljati v katastrofe.

Nekje daleč na Vzhodu zemeljske krogle, ki se je uspavala v lahkotnost poletnih počitniških tem, so Južni Korejci udarili po prestižni nemški avtomobilski znamki BMW, po Porscheju in japonskem Nissanu – zaradi pomanjkljivih varnostnih testov in podatkov o izpustih plinov. Svetovna trgovinska vojna znanega stratega iz washingtonske Bele hiše se nezadržno širi in postaja globalno uporaben model mednarodnih odnosov.

Angela Merkel, močna podpornica desničarjev na evropskem jugo-vzhodu, znanem tudi kot Zahodni Balkan, je ostro obsodila načrte za spreminjanje meja med balkanskimi državami, ki jih politiki v Beogradu, Prištini in Banjaluki načrtno lansirajo v tamkajšnje medije in čakajo na mednarodne odzive nanje. Za Nemce torej velja, da morajo meje ostati tam, kjer so jih po balkanskih vojnah začrtali s pogodbami.

Te dni je bilo težko spregledati pasivnost ameriške diplomacije, trenutno brez pravega kompasa. V Washingtonu so se odločili, da se v najnovejše govorice o ponudbah za zamenjavo ozemelj med Srbijo in Kosovom ter ideje o postopnem odhodu Republike srbske iz BIH ne bodo vmešavali, ampak temo prepustili dogovarjanju prizadetih strani. Stališče ZDA nekoliko spominja na tistega o implementaciji arbitražnega sporazuma med Ljubljano in Zagrebom. Vse, kar zaostruje zdrahe v Evropi, je v tem trenutku skozi optiko Trumpove administracije koristno za ameriške dolgoročne interese.

Res je, da je svojega trabanta Stephena K. Bannona vrgel skozi vrata, ko mu je postal preveč nevaren in ne dovolj lojalen, vendar bi, tako na oko, lahko ugibali o tem, da je Bannonov projekt utrjevanja kohezije desno populističnih in ksenofobnih strank pred evropskimi volitvami dobro preračunani korak v smeri dezintegracije in orbanizacije EU. Tudi slovenski ljubitelji Orbanove demokracije se bodo to globalne desne optike sveta morali opredeliti.

ž