Kolumna v Mandraču: Balkan na rešetu Evropskega parlamenta

EU parlament, Mandrač, Novice, Zahodna Sahara, Zunanja politika| 22. 6. 2018 | Ni komentarjev

print
Včeraj je v izolskem Mandraču znova izšla kolumna evropskega poslanca Iva Vajgla, v kateri se ukvarja predvsem z evropsko prihodnostjo t. im. Zahodnega Balkana. Naslednji meseci oziroma jesen bo v Evropskem parlamentu zaznamovana tudi s to temo, saj bodo evropski poslanci obravnavali poročila o napredku več držav s tega, za Slovenijo strateško pomembnega območja. Objavo, ki jo objavljamo v nadaljevanju, je finančno omogočila skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

Kolumna Iva Vajgla:

Evropski parlamentarci smo v tem tednu začeli pisati zloženke o evropski perspektivi držav severovzhodne Evrope, bivše Jugoslavije in Albanije. Prva obravnava poročil o usodi generacije mladih ljudi tega dela Evrope, ki si brez dvoma in brez izjem želijo postati Evropejci, je razkrila, kako zelo malo je tema atraktivna za člane parlamenta in evropsko javnost. Trenutno vsi igramo ali gledamo nogomet, razglabljamo o naslednjih razbijaških potezah najemnika najbolj znane Bele hiše v Washingtonu, tkemo načrte za evropske volitve v prihodnjem letu, ali pa se potapljamo v črnino trendov v evropski politiki.

Napredka Srbije v pogajanjih o polnopravnem članstvu v Evropski uniji se najbolj veselijo v državah, v katerih je na oblasti Evropska ljudska stranka. Vučiču je uspel veliki met, da mu vsevprek verjamejo na besedo, ko govori o svoji demokratičnosti, sproža politične kampanje, ki naj dokažejo privrženost njegove vlade napredku v pogajanjih s Prištino o „normalizaciji“ in „pravnomočnemu dogovoru“ o reševanju vseh spornih vprašanj med Srbijo in Kosovim. Pri tem v Bruslju širokogrudno spregledujemo dejstvo, da je blokada napredka v teh fantomskih pogovorih posledica vztrajnega zanikanja obstoja in perspektive kosovske države s strani Beograda.

Pri tem sodelujejo tudi vse države, ki Kosova iz njim dobro znanih razlogov in strahov doslej niso priznale. Zdelo se mi je primerno, da v razpravi, ki smo jo imeli včeraj (v sredo) v odboru za zunanje zadeve, izrazim svoje nelagodje zaradi stališča, ki ga v zvezi s strategijo širitve EU na države zavzema Španija. V Madridu bi radi izvzeli Kosovo iz skupine držav kandidatk, ker ne znajo na demokratičen način in z dialogom rešiti svojih notranjih problemov, ki jih imajo s Katalonijo in Baskijo. Strah pred razpadom držav je – drugače kot pred četrt stoletja, močnejši od zavezanosti demokratičnim vrednotam.

Med te vrednote sodi tudi svoboda izražanja in zavračanje medijske manipulacije, tako značilne za jugovzhodno Evropo, od Egejskega morja do slovenskih Alp.

Dan pred obravnavo prvih osnutkov poročil o napredku držav Balkana, sem se sestal skupino z dejstvi oboroženih predstavnikov civilne družbe iz Srbije. Povedali so vse o zatiranju svobodnega novinarstva, o marginaliziranju parlamentarne opozicije, o Potemkinovih vaseh institucij, ki naj bi bdele nad pravnim redom in varnostjo. Izmed 81 umorov, ki so jih od leta 2012 v Srbiji pripisali mafijaškim obračunom, so pojasnili samo 6% primerov. Povsod so naleteli na povezave podzemlja s političnimi vrhovi.

Z razstavo fotografij v enem izmed mnogih hodnikov EP, kamor redko zaide kdorkoli, razen tistih, ki imajo sestanek prav tam, smo se spomnili obletnice pomora v Srebrenici. Na okrogli mizi, posvečeni zamisli, da je lahko umetnost most, preko katerega vodi pot k spravi in pozabi, sem menil, da sta mostova po navadi dva in da sta ločena: eden za umetnike, drugi za politike. Dodal sem, da poteka prav tedaj v eni izmed dvoran EP konferenca, posvečena dvema mladima izraelskima vojakoma, ki sta padla v bojih okoli Gaze, dvema mladima življenjema, ki sta se komaj začeli in tragično končali. V parlamentu v Bruslju nismo posvetili niti konference niti minute tišine, ko je bilo takrat v Gazi ubitih več kot 1200 civilistov in pred dvema dnevoma več kot 120 mladih Palestincev.

In potem naj bo zapisano, da smo tisti, ki podpiramo ljudstvo Zahodne Sahare, pri glasovanju o priporočilih Evropskemu svetu pred 73. zasedanjem Generalne skupščine OZN skoraj nepričakovano zmagali pri glasovanju o človekovih pravicah v deželi, ki je pod nelegalno okupacije Maroka.

V pisarni na 9. nadstropju me je čakalo nekaj obvestil, da so upravljavci zgradbe Evropskega parlamenta resno sprejeli mojo pritožbo, ki se ji je pridružilo še veliko kolegov, da učinkovito zatrejo invazijo miši in podgan, s katerimi sobivamo v evropskem hramu demokracije. Jutri bodo, tako zatrjujejo, začeli z odločnimi ukrepi, od temeljev do vrha zgradbe.

ž