Kolumna v Mandraču: Med tesnobo, vizionarstvom in ustvarjalnostjo /popotni zapis s Tajvana/

EU parlament, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 20. 9. 2018 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl, ki se ta teden mudi na delovnem obisku na Tajvanu, je za današnji Mandrač v kolumni strnil svoje vtise o deželi, ki jo sicer dobro pozna in je posebna z več zornih kotov, tudi zato, ker ima za sosedo eno najmogočnejših držav na svetu.

V nadaljevanju objavljamo kolumno, katere izid je finančno omogočila skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

Kolumna Iva Vajgla:

Vlak z imenom Tze -Chiang limited Express Puyuma Nr. 222 iz ekstravagantnega, postmodernističnega Tajpeja, ponosne prestolnice Tajvana, proti več kot 300 kilometrov oddaljenemu nacionalnem parku Taroko, vozi skozi tesne doline s strmimi, s tropskim zelenjem poraščenimi stenami in ostrimi robovi. Manjša mesta na poti so utesnjena med strmine, zgradbe črnikaste z zamreženimi okni, ljudi nikjer. Težka železarska industrija se napaja iz lokalnih rudnikov.

Nepričakovana luč, neposredna bližina morja in spet sivi bloki z rešetkami na oknih, vse v funkciji fantastičnega razvoja otoške države, ki je s svojimi 23 milijoni prebivalcev uvrščena med deset najmočnejših svetovnih gospodarstev. Samo v trgovini ima z mogočno sosedo, Ljudsko republiko Kitajsko, letni presežek blizu 100 milijard dolarjev, vrednost menjave z državami Evropske unije pa presega 50 milijard ameriških zelencev.

V pogovorih v glavnem mestu se v začaranem krogu vrtimo okrog najbolj izpostavljene dileme: kakšno smer bodo ubrali odnosi Tajvana in LR Kitajske. Peking je menjavo oblasti na Tajvanu s prihodom na krmilo stranke DPP in predsednice Tsai Ing-Wen razumel kot nevarno oddaljevanje otoka od matice in odstopanje od temeljnega načela “ene Kitajske” proti nedosegljivi in prepovedani neodvisnosti, suverenosti in mednarodnemu priznanju. Štiri člane neuradne delegacije Evropskega parlamenta iz Estonije, Češke republike Hrvaške in Slovenije, ki sem jo pripeljal na delovni obisk, je sprejela predsednica države, zunanji minister, predsednik parlamenta s skupino poslancev, imeli smo srečanja s člani vlade, gospodarstveniki in civilno družbo.

Prisotnost članov Evropskega parlamenta je zelo zaželena. Po tednu, ko smo v Strasbourgu sprejeli resolucijo o odnosih Evropske unije z Ljudsko republiko Kitajsko in se zavzeli za vsestransko podporo Tajvanu pri prizadevanjih za vstop v mednarodne ustanove, od koder jih je s svojim vetom oddaljila mogočna soseda, in obsodili pritisk, ki ga na morju in v zraku na Tajvan izvaja Kitajska, pomagamo premostiti tesnobo izoliranosti in negotovosti.

Prijazna in dostojanstvena predsednica se ne pusti ustrahovati. Zavrača tesnejše sodelovanje s Pekingom, za kakršno si je prizadeval njen predhodnik, vztraja pri suverenem odločanju otočanov o prihodnosti, pušča odprto vprašanje, kaj bo jutri, neizgovorjene so besede o popolni in mednarodno priznani neodvisnosti. Po diplomatski ofenzivi, ki jo je sprožila LR Kitajska, je v zadnjem času pet držav preklicalo diplomatske odnose s Tajvanom in samo še 17 držav diplomatsko priznava otoške Kitajce.

EU vzdržuje formalen dialog, usmerjen k reševanju težav pri svobodni trgovini in še na nekaterih življenjskih področjih, ki se ne dotikajo vprašanja suverenosti oziroma sfere zanimanja in prizadetosti Pekinga. Kljub temu ima ducat članic EU v Tajpeju svoja predstavništva, ki podpirajo poslovne in kulturne stike, EU pa ima v ta namen tudi dobro ekipirano stalno delegacijo. Slovenije med državami, ki so na Tajvanu našle priložnost za sodelovanje, ni. Škoda.

Karizmatična predsednica države v viharnih časih trgovinske vojne, ki jo je sprožil Donald Trump, ohranja mir in samozavest. Trgovinska vojna bo Tajvan brez dvoma prizadela, saj je prisoten v vseh vejah kitajskega gospodarstva onstran morske ožine. Kakorkoli že se bo kriza razvijala, jo bo Tajvan obšel s pomočjo načrtne razmestitve svojih investicij v vseh državah v okolici. Udarec, namenjen LR Kitajski, tajvanskega gospodarstva ne bo neposredno zadel, je prepričana predsednica.

Okoli otoka kot opozorilo kroži edina kitajska letalonosilka in nad ožino preletavajo bojna letala velike sosede. Naša ugledna sogovornica pove, da so vojaške demonstracije sicer moteče, da pa LR Kitajska ve, da ima otoška država dovolj moči, da se ob podpori ZDA lahko ubrani in da bi jo vsakršen poskus nasilnega spreminjanja statusa quo lahko stal zelo drago. Zato se raje poslužuje sodobnih načinov in trikov vplivanja na javnost in čustva tistih na Tajvanu, ki svojo kitajsko identiteto enačijo z vizijo možne združitve v skupni državi, in takšnih ni malo.

Tajpej je eno izmed najbolj blestečih, urejenih in živahnih velemest, ki sem jih lahko doživel. Mesto mladih, veselih ljudi, vročine biznisa, tisočev in tisočev skuteristov. Mesto dinamike, inovacij, kjer se na vsakem koraku potrjuje načelo “manj za več”. Samo še v Litvi sem v času, ko sem bil tam akreditiran kot slovenski veleposlanik, na zidovih vladnih uradov in drugih javnih prostorov videval tolikšno število sijajnih umetniških slik. Tudi po tem je Tajvan država estetske, filozofske in vrednostne ekvidistance med tradicionalno Azijo in vrednotami starega in novega sveta. Majhen otok z veliko samozavestjo.

ž