“Zapiraje bančnih poslovalnic gre predvsem na škodo starejših”

Novice, sociala, Starejši| 17. 10. 2018 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl se je danes za medije odzval na dogajanje v zvezi z napovedmi uprave NLB, da zapre petnajst poslovalnic v različnih slovenskih krajih, ker da je to posledica neizpolnjene prvotne zaveze Evropski komisiji, po kateri naj bi se prodaja NLB pričela že lansko leto.

Ivo Vajgl, sicer tudi član medskupine Evropskega parlamenta o aktivnem staranju, medgeneracijski solidarnosti in družinskih zadevah, razume ogorčenost županje in županov desetih slovenskih občin, ki zavračajo omenjeno odločitev NLB o zaprtju poslovalnic, in podpira njihova prizadevanja za ohranitev dosedanje ravni dostopnosti vseh družbenih skupin do bančnih storitev.

Ivo Vajgl: „Dejstvo je, da bodo napovedana zaprtja poslovalnic NLB najbolj prizadela starejše, osebe s posebnimi potrebami in socialno ogrožene, saj se bodo ti komitenti, posebej v krajih, ki bodo ostali brez vsakršne bančne poslovalnice, primorani voziti v druge kraje, da bi imeli osnovni dostop do bančnih storitev in poslovanja. Gre za družbene skupine, ki so zaradi svojih osebnih oziroma socialnih okoliščin slabše mobilne in jim prevoz predstavlja ne le velik napor, pač pa tudi neposreden strošek. Ob tem, ko v Sloveniji več kot 18% starejših od 65 let živi v revščini, je še toliko pomembneje, da imajo vsi prebivalci države, ne glede na to, v kateri regiji ali občini živijo, in koliko so stari, enak dostop do osnovnih upravnih in poslovnih storitev.

Racionalizacija poslovanja bank, krajevnih izpostav upravnih enot, pošt, trgovin in javnih služb ne sme pomeniti, da se stroški slabšanja dostopnosti prelagajo na prebivalce, predvsem starejše oziroma ranljive družbene skupine. Trend, ki se že nekaj časa nakazuje, ko se zapirajo bančne poslovalnice, poštni uradi in se siromašijo javno-prometne povezave obrobja z urbanimi središči, ni trajnosten, saj ne prispeva k razvoju podeželja in decentralizaciji države.

Avstrijski primer zapiranja poštnih uradov, denimo, kaže, da je ta ukrep najbolj prizadel gorska in obrobna področja države. Zato predlagam pristojnim, tako v NLB, kot v vladi in lokalnih skupnostih, da združijo moči in poiščejo drugačne načine racionalizacije, ki ne bodo poglabljale socialnih razlik in slabšale kakovosti življenja starejših in drugih ranljivih družbenih skupin.“

ž