Poslanci Evropskega parlamenta Fajon, Kacin, Thaler in Vajgl ZA novi zakon o RTV

Novice| 5. 12. 2010 | Ni komentarjev

print

Zakon o RTV podpiramo, ker krepi novinarsko avtonomijo, omogoča razvoj javnega servisa in prilagajanje novim tehnološkim in gospodarskim realnostim.

Novi zakon nadomešča starega, ki je omogočil neposredno politično odločanje in kadrovanje na javni televiziji. O tovrstnih političnih zlorabah, cenzuri in šikaniranjih, ki jih je prinesla uporaba veljavnega zakona je na voljo bogata dokumentacija. Dosedanji zakon je napisal izključno poslanec SDS Branko Grims, medtem, ko je bila v nastajanje novega zakona vključena tudi strokovna javnost. Novi Zakon o RTV je šel skozi vse demokratične postopke, zato je po našem mnenju referendum povsem odveč. Razlogi zanj so izmišljeni, pa še umetno napihnjeni in nimajo podlage v zakonskih določilih. Gre izključno za nov politični manever izigravanja in zavlačevanja s spremembami in za nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja..

Komercialno televizijo zanima najprej dobiček, torej programi za katere je vnaprej jasno, da bodo prinašali največ denarja. Poslanstvo javne televizije pa je veliko širše. Gre za posredovanje vsebin, ki so pomembne za vse državljane. Po novem zakonu RTV SLO ostaja javna ustanova, in bo tudi v bodoče delovala tako, kot delujejo javni zavodi. Opravljanje javne službe je v zakonu izostreno, edina ustanoviteljica RTV pa je Republika Slovenija – zaradi česar je privatizacija nemogoča. Odgovornost vodilnih za pregledno in javno poslovanje je zaostrena na način, kot je to primer v gospodarskih družbah. Nasprotniki zakona pa strašijo prav s privatizacijo in komercializacijo RTV Slovenije. Resnica je ravno obratna. Z novim zakonom je privatizacija onemogočena. Zakon jo izrecno prepoveduje. Ločnica med javno službo in komercialnim programom je jasna določena. Dobiček od komercialnega programa se lahko porabi samo za javno službo.

 Zakaj so v novem zakonu med manjšinami, ki imajo pravico do programa posebej navedene manjšine bivše skupne države?

Nacionalna televizija mora zagotavljati vsebine za vse državljane, za vse manjšine že sedaj. Manjšine so pomemben segment naše družbe, na zagotavljanje njihovih pravic opozarjajo evropske institucije in varuhinja človekovih pravic. Poimensko naštevanje manjšine bivše države pa ne pomeni novega programa zanje, ne novega uredništva, pač pa samo zagotavljanje vsebin, ki so pomembne zanje. Manjšina pripadnikov s področja bivše skupne države je najštevilnejša, najbolj prepoznavna in žal najbolj spregledana.

Zaradi vsega navedenega vabimo državljanke in državljane, da se udeležijo referenduma in glasujejo ZA novi zakon. Tako se bo postopoma lahko odpravila škoda, ki jo je stari zakon, kot orodje Janševe vlade za prevzem javnega medija, povzročil na področju kakovosti televizijskih in radijskih programov.

 

Tanja Fajon, S&D/SD

Jelko Kacin, ALDE/LDS

Zoran Thaler, S&D /SD

Ivo Vajgl, ALDE/ZARES

 

ž