Slovenija je osamosvojitveni zgled Kataloncem

Človekove pravice, EU parlament, Katalonija, Novice, Zunanja politika| 6. 12. 2018 | Ni komentarjev

print
V ljubljanski mestni hiši je danes potekal javni pogovor s predsednikom Katalonije Quimom Torro, ki ga je pripravil evropski poslanec Ivo Vajgl, sicer tudi vodja Platforme Dialog EU-Katalonija, v sodelovanju z nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom, predsednikom društva Foruma 21.

Dobro leto dni po referendumu o neodvisnosti, ko so španske oblasti skušale z nasiljem zatreti demokratične namere državljank in državljanov, da se v skladu z neodtujljivo pravico narodov do samoodločbe izrečejo o tem, v kakšni državi želijo živeti, in nekaj tednov po tem, ko je špansko tožilstvo za osemnajst katalonskih političnih zapornikov zahtevalo skupaj 214 let zaporne kazni, je katalonski predsednik Quim Torra obiskal Ljubljano, prestolnico države, ki se je osamosvojila prav na podlagi pravice narodov do samoodločbe, ki je temelj mednarodnega prava.

Na javnem pogovoru, ki mu je prisluhnilo več kot 80 udeležencev, večinoma akademikov, diplomatov, politikov, publicistov, podpornikov Katalonije in novinarjev, je predsednik Torra pozval k mednarodnemu posredovanju za politično rešitev katalonsko-španskega spora: „Potrebujemo mednarodno posredovanje, potrebujemo tretjo stran, ki bo špansko vlado prisilila v prava poglobljena in svobodna pogajanja med katalonskimi in španskimi oblastmi,” je poudaril Torra ter dodal: „Ob vzponu protikatalonskih skrajnih strank je jasno, da bomo samo z mednarodnim posredovanjem prepričali španski esteblišment, da mora politična rešitev za Katalonijo temeljiti na demokratični volji Kataloncev.

S tem, da je edina možna rešitev krize politična, se po njegovih besedah strinja 80 odstotkov Kataloncev. Prav toliko prebivalcev Katalonije je proti uporabi represije in proti monarhiji. Tako je Torra zavrnil navedbe, da so Katalonci notranje zelo razdeljeni. Pojasnil je, da so razdeljeni zgolj pri tem, ali so za ali pa proti neodvisnosti.

Kot je še dejal, je več katalonskih voditeljev, ki so sodelovali pri pripravi referenduma, v izgnanstvu, še več pa jih v zaporu. Štirje od teh političnih zapornikov so v zadnjih dneh začeli gladovno stavkati. Evropo je zato pozval, naj ne razočara, naj ukrepa, če še vedno ljubi demokracijo.

Evropski poslanec Ivo Vajgl in nekdanji predsednik republike Milan Kučan sta bila ob tem kritična do neodzivnosti, nenačelnosti in sprenevedanja evropskih institucij.

Gre za kršitev človekovih pravic političnih zapornikov iz vrst voditeljev Katalonije, članov vlade in parlamenta ter civilne družbe. Mislim, da je nesprejemljivo, da se Evropa ne odziva na tako evidentne kršitve demokratičnih in pravnih standardov v Evropski uniji,“ je poudaril Vajgl in dodal, da pri Kataloniji ne gre za priznavanje njene neodvisnosti, pač pa za priznavanje pravice do samoodločbe, ki jo mora imeti možnost uresničiti katerikoli narod.

Vajglu se zdi vredno zavzeti za zaščito političnih in človekovih pravic katalonskih politikov in voditeljev civilne družbe, za kar gre tudi pri obisku Torre v Sloveniji. “To je en razlog več, da nihče izmed politikov v Sloveniji ne bi smel imeti pomislekov glede tega, da se vključi v takšen program medsebojnega spoznavanja, poslušanja in podpore, ko gre za temelje Evropske unije,“ je povedal za STA.

Po koncu pogovora, ki ga je povezoval dr. Boštjan Udovič, izredni profesor na katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, sta Kučan in Vajgl predstavila pisno izjavo podpore katalonskim voditeljem, ki so jo z aplavzom potrdili tudi udeleženci pogovora. V izjavi sta izpostavila, da se stanje katalonskih političnih zapornikov, ki so obtoženi organiziranja plebiscita o prihodnosti Katalonije, in politične razmere v Kataloniji zaskrbljujoče zaostrujejo.

Zagovorniki človekovih pravic in demokratičnih vrednot EU zavračamo ravnanje španskih oblasti in utemeljeno dvomimo v upravičenost in pravičnost napovedanega sojenja katalonskim političnim zapornikom. Španske oblasti pozivamo, da se odgovorno odzovejo na zahteve stavkajočih zapornikov in preprečijo človeško tragedijo, do katere lahko pripelje dolgotrajna gladovna stavka,“ sta poudarila in zapisala, da je mogoče ta politični problem rešiti samo s političnimi sredstvi v odkritem, strpnem in argumentiranem dialogu med katalonskim vodstvom in vlado v Madridu.

Celoten pogovor si lahko ogledate na spletni strani Foruma 21.

ž