Kolumna v Mandraču: Sporočilo gospe Aurore

Človekove pravice, Katalonija, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 7. 12. 2018 | Ni komentarjev

print
V zadnji kolumni izolskega tednika Mandrač letos evropski poslanec Ivo Vajgl piše o Kataloniji. Glede na to, da je izid kolumne postavljen ravno v čas obiska katalonskega predsednika Quima Torre v Sloveniji, bi si bilo kakšno drugo temo pravzaprav težko predstavljati. Ivo Vajgl v Evropskem parlamentu vodi neformalno skupino Platforma dialog EU – Katalonija, katere osnovi namen je spodbujati dialog med Madridomin Barceolono. A če ena stran to idejo vztrajno zavrača, dialog pač ni mogoč. Šele v zadnjih dneh nas napoved, da se bosta Torra in Sanchez srečala in pogovarjala o katalonskem vprašanju, lahko navdaja vsaj z drobcem optimizma.

Kolumna Iva Vajgla:

Zvečer je prišlo po elektronski pošti prijazno sporočilo gospe Aurore, Katalonke, ki živi v znanem kraju v Soški dolini. Zaradi srčne ljubezni do svoje domovine bo, kljub drugim obveznostim doma, prišla v petek na srečanje s katalonskim predsednikom v Ljubljano. In še je pripisala, da se mi zahvaljuje za vse, kar delam za njeno ljudstvo.
V sredo smo imeli v Evropskem parlamentu sestanek s predsednikom katalonskega parlamenta, mladim, okretnim in odločnim Rogerjem Torrentom. Po sestanku sem v imenu skupine Platforma dialog EU – Katalonija razposlal na vse elektronske naslove članov Evropskega parlamenta in na vse tri najvišje funkcionarje EU, ki se o tem bolečem evropskem problemu ne želijo izjasniti in ga torej za njih ni, izjavo solidarnosti s katalonskimi političnimi zaporniki, ki so začeli z gladovno stavko.

Cilj četverice, ki je po letu dni zapora, brez obtožnice, čakajoč na fantomski proces z vnaprej napovedanimi drakonskimi kaznimi, je opozoriti evropsko javnost na dejstvo, da špansko pravosodje (in za njim skrita politika) s spornimi pravnimi manevri preprečuje, da bi politični zaporniki poiskali pravico na evropskem sodišču.
Medtem z bivšim predsednikom Milanom Kučanom kot so-gostiteljem obiska predsednika Katalonije Quima Torre usklajujeva še zadnje podrobnosti dogajanja prihodnjih dveh dni. Razkrila bodo iskreno in zainteresirano solidarnost Slovencev s Katalonci in hkrati nepotrebno in motečo zadržanost naših vrhunskih politikov, ki so pozabili na čas, ko si je Slovenija prizadevala za mednarodno priznanje, in so njen zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in nekateri drugi vodilni slovenski politiki izkoristili vsako možnost, še tako neugledno zasebno zvezo in neformalni sestanek, za pridobivanje podpore in razumevanja. In prav zato gre, za človekove pravice, za pravno državo in za evropske standarde in vrednote. Vprašanje neodvisnosti je dilema, ki jo morajo razrešiti Španci in Katalonci med seboj.

Zaradi vsega tega, ne morem prikriti razočaranja nad vsemi slovenskimi političnimi zapečkarji, ki so s takšnimi ali drugačnimi izgovori in skritimi igrami pritiskov in izgovorov poskušali preprečiti slovensko-katalonski dialog.
Na mednarodnem parketu ima neformalna diplomacija v našem času vsaj enako in celo veliko večjo težo kot spektakularni obiski na najvišji ravni, brez vsebine in pomena. Služboval sem v pomembnih državah, kjer se tega zavedajo.

Dva tedna pred zaključkom letošnjih zasedanj Evropskega parlamenta je ključna tema in dilema, na hodnikih in v dvigalih, ali se bo London vrnil v Evropo. Pot ven iz varnega evropskega zavetja je, kot vse kaže, veliko težja, kot so Britanci predvidevali, in morebitni povratek bo hudo ponižanje za Otočane in predvsem njihove politike.
Imeli smo zanimivo srečanje s poslanskimi kolegi različnih skupin slovenskega parlamenta. Koristna pobuda, ki bi jo lahko ponovili v Sloveniji. Eno je zanesljivo: če se parlamenti ne znajo razbremeniti žaljivega besedišča, prazne demagogije in nestrpnosti, trpi ugled vseh politikov, kjerkoli službujejo.

 

Objavo kolumne je finančno omogočila skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž