Podpora sankcioniranju avtokratskih vlad v EU

Človekove pravice, EU parlament, Novice| 23. 1. 2019 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (DeSUS/Alde) je na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu podprl zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi državam članicam, ki kršijo načelo vladavine prava in druge temeljne vrednote Evropske unije, začasno ustavili ali celo odvzeli sredstva, pridobljena iz kohezijskih skladov EU (izvzeta bi bila le sredstva za študente in znanstvenike – raziskovalce).

Gre za zakonodajni predlog, ki ga je v postopek posredovala Evropska komisija, evropski poslanci pa so ga še nadgradili. Da bi bil predpis uveljavljen, se morajo z njim strinjati vse članice EU, zatem pa bi Komisija za vsako posamični članico, kjer naj bi se dogajale kršitve, ustanovila posebno strokovno skupino, ki bi ugotavljala, ali in za kakšne kršitve gre.

Z vladavino prava razumemo predvsem ravnanje države oziroma državnih institucij na področju boja proti korupciji, boja proti davčnim utajam in davčni nedisciplini in na področju finančnega nadzora.

Za predlog so glasovali le trije poslanci iz Slovenije, poleg Vajgla še Tanja Fajon in Igor Šoltes, medtem ko je vsa slovenska desnica sledila stališčem desno-konzervativnih in evroskeptičnih sil v Evropskem parlamentu, ki branijo Orbanov režim, in glasovala proti takemu zakonodajnemu predlogu.

Po Vajglovem prepričanju je predsednik madžarske vlade in vodja stranke Fidesz Viktor Orbanavtokrat in antidemokrat, ki krši standarde,” in sicer na področju svobode medijev, akademske svobode in sodstva. Izjemno nevarno pa se zdi Vajglu tudi dejstvo, da se Orbanov avtokratski režim vse bolj vpleta tudi v Slovenijo, med drugim sodeluje v financiranju volilne kampanje sestrske stranke.

Evropski poslanci, med njimi tudi Vajgl, so septembra lani prvič v zgodovini Unije izglasovali predlog o začetku postopka po 7. členu Pogodbe o EU proti Madžarski, ker da ta krši temeljne vrednote EU, zaradi česar bi ji bile lahko odvzete glasovalne pravice v organih EU. Gre bolj za teoretično možnost, saj je malo verjetno, da bi se s tem strinjale vse članice EU, sploh tiste, ki imajo na oblasti podobne avtoritarne režime (npr. Poljska).

ž