Kolumna v Mandraču: Ko v Bruslju pade sneg

Človekove pravice, Katalonija, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 24. 1. 2019 | Ni komentarjev

print
Danes je v novi številki tednika Mandrač izšla tudi nova kolumna evropskega poslanca Iva Vajgla, v kateri razglablja o novem – starem francosko-nemškek zavezništvu in vplivih, ki ga ima to za celotno Unijo. Spomni pa tudi, kot obilajno, na nerešeno katalonsko vprašanje, ki se bo zaostrilo s pričetkom sojenja katalonskim političnim in civilno-družbenim voiteljem, ki so v španskih zaporih že več kot eno leto.

Kolumna Iva Vajgla:

Ko v Bruslju pade sneg

Je enak kot povsod, bel in spušča se počasi, kot da ni dobrodošel, kar itak ni in je bil še pred nekaj dnevi mesec rdeč in so Nemci z velikokrat ponovljeno ceremonijo v Aachenski mestni hiši sklenili s sosedi, Francozi, večni mir, sodelovanje in zvestobo. Podpisnika sta bila to pot nova: odhajajoča kanclerka Merkel in razrahljani francoski predsednik Macron.

S podobnim ceremonijalom in objemom sta prvi takšen dokument podpisala kancler Adenauer in predsednik, general de Gaulle, za njima pa še nekaj kanclerjev in predsednikov.

Nemško-francosko prijateljstvo, ki je zraslo iz razdejanja druge svetovne vojne in je brez dvoma ena večjih uspešnih zgodb evropske zgodovine. Na njej se je umestila ideja združene Evrope in cement, s katerim je bila skupna hiša zgrajena, še drži. Če se Nemci in Francozi marajo in dogovarjajo, je to dobro za vse. Tistim, ki pa te dogovore opazujejo z galerije, pa se vseeno postavlja vprašanje, zakaj nismo na tej barki miru vsi.

Z barke silijo, ne da bi se tega povsem zavedali, Španci. O tem me je prepričal obisk novinarja Juana Pabla Cardenala iz Barcelone. Predstavil se mi je kot bodoči avtor knjige, ki bo, ko je rekel, s specifičnega zornega kota opisal katalonsko krizo in vpliv katalonskega lobija v tujini na javno mnenje in na pisanje mednarodnega tiska.

Doživel sem ga kot nekoga, ki je z novinarsko legitimacijo v žepu sprejel poslanstvo „širiti resnico o Kataloniji“ na način, kot so svoj čas razširjevalci resnice o Jugoslaviji, pa na Kosovu, pa v BiH, pa v Sloveniji počeli po nareku politike in njenih propagandnih služb.

V Madridu se bo čez dober teden začel proces proti katalonskih politikom in nevladnikom, ki so že leto dni v preventivnem zaporu in jih bodo v sodno dvorano pripeljali vklenjene, z olisičenimi rokami na hrbtu.

Vprašam novinarja, ki mi je kot predsedniku Platforme za dialog EU -Katalonija postavljal ostra vprašanja, ali se s tem strinja, in on mi kratko odgovori, da je to predpisano z zakonom.

Vprašam ali ni dolžnost ljudi, kot je on sam in kot sem jaz, da podvomiva o uporabnosti tako krivičnega zakona. In on mi govori, kako vsa njegova družina, tudi otroci, trpijo ker se v Barceloni ne morejo izobraževati v materinem (španskem) jeziku, in so, ker so Španci, neprenehoma izpostavljeni šikaniranju katalonsko govoreče manjšine.

In dela vtis, da resnično verjame, kar govori. In vztraja, da so Španci enako kot Katalonci trpeli pod Frankom in jaz pripomnim, da, če so trpeli, zakaj vzdržujejo ogromen spomenik svojemu fašističnemu vodji nedaleč od Madrida. In ga vprašam, ali si zna predstavljati, da bi spomenik Hitlerju s podobno pozornostjo vzdrževali v Nemčiji. Odneham.

Njegova misija je bila v tem, da me z intervjujem, ki ga je snemal, diskreditira, kot jaz dozdevno poskušam očrniti Španijo kot eno najbolj demokratičnih evropskih držav. Ponovim mu, da Španija očitno še ni demokratična. In da se z državami, ki imajo z vladavino prava, človekovimi pravicami in splošnimi svoboščinami (Poljska, Madžarska, Romunija) v Bruslju in Strasbourgu resno ukvarjamo in da bo Španija morala priti na vrsto.

Čez nekaj dni bodo v Evropski parlament na moje povabilo prišli predstavniki srbske opozicije. V kalejdoskopu stvari, ki jih tukaj počnemo velja omeniti veliko denarja, ki ga bo Komisija namenila boju proti tujim, propagandnim vplivom na Evropsko unijo. Stereotipi se ponujajo in ponavljajo.

 

* Objavo kolumne je finančno podprla skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž