Kolumna v Mandraču: Dan, ko smo praznili predale

Katalonija, Makedonija, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 12. 4. 2019 | Ni komentarjev

print
Včeraj je v izolskem tedniku Mandrač znova izšla kolumna evropskega poslanca Iva Vajgla. Ker se nezadržno bližajo evropske volitve, ki bodo v državah – članicah Unije potekale med 23. in 26. majem, se večina poslancev bodisi aktivno pripravlja na volilno kampanjo bodisi pospravlja svoje pisarne. Ivo Vajgl je med slednjimi, saj se je odločil, da na teh volitvah ne bo kandidiral. V kolumni pa pozornost posveča predvsem zunanje-političnim izzivom Evropske unije in mednarodne skupnosti.

Kolumna Iva Vajgla:

Začel se je zgodaj zjutraj s slabimi vestmi iz Izraela. Benjamin Netanjahu, do obisti zapleten v korupcijske afere, si je zagotovil nov mandat in koalicijske partnerje s skrajne, tudi najbolj fanatične desnice. Tudi njegov najmočnejši tekmec, nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske Benny Ganz ni v primeru zmage obljubljal pomiritve in nadaljevanja mirovnega procesa. Omenjal je samo možnost pogovorov s Palestinci. Volitve pomenijo, da je dobil Izrael zeleno luč, s popolno podporo Trumpovih fantov, za osvajanje palestinskih ozemelj in za dnevno politiko čedalje bolj zagrizenega apartheida. Naslednji veliki spopad med Judi in Palestinci je na obzorju. Sicer pa na Zahodnem bregu reke Jordan, ki so jo Izraelci zaradi svojih potreb po sladki vodi skozi leta itak spremenili v nepomemben potoček, in v Gazi miru ni bilo nikoli, nikoli po letu 1967.

Vseh deset let sem se aktivno ukvarjal z bližnje-vzhodnim problemom in si nabiral izkušnje, vtise in gradiva. Danes, ko je bil zadnji dan za praznjenje pisarn, sem, ne brez obžalovanja, odpisal velik del gradiva iz tega časa. S problemom se bodo ukvarjali poslanci naslednjega sklica – verjetno z enako neobetavnim rezultatom.

Prebral sem poročila o obisku španskega zunanjega ministra v Ljubljani. Je že tako in kaže da bo še kar ostalo. Namesto, da bi se minister iz Madrida vljudno opravičil za sovražno kampanjo, ki so jo zagnali proti Sloveniji po obisku katalonskega predsednika Torre in nas obdolžili, da smo edini krivi za smrt sto tisočev v jugoslovanskih vojnah, je za vse početje v Kataloniji in mračnjaški politični proces proti katalonskim voditeljem dobil odvezo. Naš MZZ, ugledni mednarodni pravnik, mu je dal prav rekoč, da je to vse skupaj „notranja zadeva španskega pravosodja“. Za te vrste izjavo bi mu bili hvaležni vsi eminentni kršitelji človekovih pravic in demokratičnih načel – od Sudana do Egipta, Uzbekistana, Turčije, Irana, Severne Koreje in nekaterih afriških držav. Ne v Evropi, tu smo že malo naprej.

In vendar bi bilo povsem v redu, če bi naš informiral španskega MZZ o tem, da med Slovenijo in Katalonijo obstajajo tradicionalne in tople povezave in, da našo javnost zato zanimajo dogodki v Barceloni in Madridu in si zato želimo mirnega in demokratičnega razpleta krize.

Vesel sem bil, da sem na zadnji dan dela v parlamentu v Bruslju lahko odprl konferenco o možnostih za primerno zaposlovanje mladih in trdnejše obete za začetek poklicnega in družinskega življenja.

O aferah z naslovnico Mladine in spopadu z madžarskim pojmovanjem dobrega sosedstva in svobode medijskega izražanja, pa tudi s hrvaškim poskusom vplivati na uredniško politiko v sosednji državi, članici EU, je glas segel tudi do Makedonije. Tudi tam je na delu Orbanov medijski izvozni stroj. Dopisnica makedonske tiskovne agencije MIA je z mano napravila daljši intervju o mojem delu in sodelovanju z makedonskimi politiki. Posebej jo je zanimalo, ali bo Evropska unija snedla besedo, ki jo je dala uradnemu Skopju, da bo s prvimi pogajanji o vstopu v EU začela junija. Bojim se, da njena bojazen ni iz trte izvita. Severno Makedonijo so predvsem v tistih državah, ki bi zaustavile proces širjenja Unije, trdno povezali v duet z Albanijo, ki tiči v globoki politični krizi. Ker Albanija ni zrela za začetek pogajanj, bo Severna Makedonija kaj lahko postala kolateralna škoda.

Na poti v parlament sem skozi avtomobilsko steklo v aprilskem dežju, ki sili pod kožo, zaznal, da so po desetih letih dokončali štiri- ali pet-nadstropno stavbo na vogalu metrojske postaje Merod. Tukaj delajo počasi. Včasih se mi zdi, da je Balkan mnogo večji kot so združene države jugovzhodne Evrope.

Objavo je finančno podprla skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž