Kolumna v Mandraču: Beseda o Elmarju

AFET, Mandrač, Novice, Zunanja politika| 29. 3. 2019 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl v aktualni kolumni v včerajšnjem Mandraču med drugim pojasnjuje, zakaj je postal za trentni srbski režim nepriljubljen oziroma nezaželen, sicer pa se spominja dolgoletnega evropskega poslanca iz Nemčije Elmarja Brocka, s katerim največkrat nista delila istih pogledov na vprašanja zunanje politike, pa sta vendar zmogla kultivirano razpravo in sodelovanje.

Kolumna Iva Vajgla:

Na predzadnji dan mojega deset let trajajočega potovanja skozi zadovoljstva in krize Evropskega parlamenta (zadnjega zasedanja v tednu med 15. in 18. aprilom nočem šteti med običajne dogodke, ker bomo zgolj še pometali nedokončane zgodbe in polnili škatle osebnih in službenih stvari) se bom pogovoril z Elmarjem Brockom. Tri četrt mojega mandata jed bil ta robati Nemec predsednik odbora za zunanje zadeve, nato pa so ga letos zelo grobo, kot odvržeš preluknjani nahrbtnik, njegovi kolegi iz Evropske ljudske stranke črtali s seznama kandidatov za novo sestavo Evropskega parlamenta.

Težko se je bilo navaditi na njegovo arbitrarno vodenje sej, grobosti, s katerimi je obkladal svoje najožje sodelavce, dejstvo, da si je jemal pravico komentirati stališča članov parlamenta, ki jih ni sprejemal. Kljub temu se je skozi leta med nama spletlo skupno razumevanje tega, kar je bilo za svet, za našo skupno varnost in prihodnost, za realno oceno razmer najbolj bistveno. Ko so ga sredi zadnjega mandata zamenjali, je z njim odšla sposobnost samostojne in odgovorne presoje. Nadomestili so ga ljudje iz kroga povsem usklajenih epigonov politike, ki išče svoje priložnosti v ubogljivem sledenju geostrategijam vsakokratnega narekovalca z druge strani Atlantika. Elmarju bom dal vedeti, da cenim njegov trud in profesionalnost, čeprav sva v trendu zaostrovanja , tekme v razkazovanju moči in prikritih daljnosežnih strategij, boj izgubila, vsaj za sedaj. Zmago proslavljajo zagovorniki hladne vojne.

Danes (sreda) se ne bom udeležil skupnega zasedanja odbora poslancev srbskega in Evropskega parlamenta, ki spremlja izvajanje obvez pridružitvenega sporazuma, ki naj Srbijo pripelje v Evropsko unijo. Minulo nedeljo sem na beograjski nacionalni TV gledal proslavo (komemoracijo?), s katero so obeležili 20. obletnico NATO bombardiranja Miloševićeve Srboslavije. Pred skoraj nepregledno množico meščanov Niša, ki so, očitno dobro organizirani, prišli na glavni trg svojega mesta s svečami v rokah, nihče izmed ognjevitih govornikov ni odkril priložnosti da bi, v imenu resnice in zgodovine, izrazil obžalovanje za to, kar je bivša srbska oblast pred razpadom Jugoslavije storila drugim narodom.

Nihče v srbskem vodstvu – političnem, verskem ali kulturnem, ni želel prevzeti odgovornosti za zločine srbske soldateske in milic, ki so imeli za posledico podobne zločine na nasprotnih frontah. Kot poročevalec za Srbijo v Evropskem parlamentu sem velikokrat podčrtal, da si želimo, da bi Srbija prišla v zavetje EU, toda šele takrat, ko bo sprejela pravila pravne države, ko bo spoštovala demokracijo v vseh njenih razsežnostih in vrednotah. Danes je uradni Beograd daleč od tega, za protestnike proti Vučiću na ulicah srbskih mest pa so to sanje, ki jih moramo pomagati uresničiti.

Sanj ne bomo uresničili komisarki Violeti Bulc, ker se vplivni lobisti iz ozadja nagovorili predsednika Evropskega parlamenta, razvpitega Tajanija, da odloži glasovanje o paketu zakonodaje o prometu in transportu na evropskih cestah do zadnjega zasedanja v Bruslju. Moj zelo močan vtis je, da se Evropski parlament izgublja v želji, da bi zelo podrobno urejali preveč stvari na skupnostni ravni. Tu pa smo pri najpomembnejši dilemi – v kakšno smer se naj razvija Unija, da bo zadovoljila pričakovanja državljanov in davkoplačevalcev. In že spet se v plenarni dvorani lomijo kopja o mučnem odločanju britanskih parlamentarcev o tem, ali bodo odšli ali ostali, in ali bodo s svojim grotesknim slogom odločanja preizkušali našo potrpežljivost in dobro voljo.

Objavo je finančno podprla skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž