Puigdemont: Brez demokracije za nas ni prihodnosti

Človekove pravice, EU parlament, Katalonija, Novice, Zunanja politika| 10. 5. 2019 | Ni komentarjev

print
Na povabilo evropskega poslanca Iva Vajgla in nekdanjega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana je danes Ljubljano obiskal nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont. Osrednji del obiska je bil pogovor v Mestnem muzeju, ki so se ga udeležili številni gostje, z namenom izraza podpore h katalonski neodvisnosti, z izglasovanim referendumom leta 2017. Z bučnim aplavzom so podporniki Katalonije, med njimi tudi slovenski politiki, pozdravili nekdanjega novinarja in župana Girone Carlesa Puigdemonta ter nekdanja člana katalonske vlade Antonija Comina, ministra za zdravje, in Claro Ponsati, ministrico za izobraževanje, ki so si Ljubljano izbrali za uraden začetek kampanje za evropske volitve.

Vsi trije živijo v izgnanstvu že vse od leta 2017, v tujino pa so se morali zateči zaradi obtožb upora in zlorabe javnih sredstev – istih obtožb, zaradi katerih se trenutno v Španiji pred sodiščem brani 12 njihovih kolegov, ki jim grozijo dolgoletne zaporne kazni. »Ta politični proces in dejstvo, da imamo politične zapornike, je sramotno ne samo za Španijo, temveč za celotno Evropo. Štirje od njih so bili izvoljeni v španski parlament, kljub temu so še vedno v zaporu. Torej, v Evropi imamo izvoljene parlamentarce v zaporu in to je nesprejemljivo,« je v pogovoru dejal Puigdemont in dodal, da se bodo za svoje zaprte kolege in njihovo osvoboditev še naprej borili iz izgnanstva.

In prav za to se v bodoče nameravajo boriti iz hrama evropske demokracije. »Od prvega dne življenja v izgnanstvu se borimo za več demokracije v Kataloniji in po vsej Evropi. Biti izvoljen je eden najboljših načinov za obrambo močnejše demokracije. Zmagati na evropskih volitvah, braniti svojo pravico do neodvisnosti, pravico do samoodločbe, ki je tudi osnovna človekova pravica, pravica, ki jo priznava tudi Kraljevina Španija. Naš cilj je izboljšati našo demokracijo, bolje služiti svojim državljanom, in to je nujno potrebno storiti v evropskem okvirju. Brez demokracije za nas ni prihodnosti, brez demokracije majhne države, kot je vaša, ogrožajo velike,« je še opozoril.  »Mir, svoboda, človekove pravice, družbeni napredek, boj proti podnebnim spremembam, to so cilji, ki si jih delimo,« je izpostavil in dodal, da morajo zato, da te cilje dosežejo, imeti orodja svoje lastne države.

Že pred njegovim nastopom je zbrane goste nagovoril evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je dejal, da se v Kataloniji gradi evropska demokracija in se tam odvija boj za načela, na katerih bi evropska demokracija morala temeljiti. »Kdorkoli uporablja policijo ali sodišča, da bi ustrahoval in osramotil narod, osramotil politične voditelje, kot so moji katalonski prijatelji, dolgoročno ni na pravi poti, saj je v konfliktu z zgodovino in tudi s sodobnimi demokratičnimi vrednotami,« je ocenil Vajgl. To je po njegovih besedah tudi razlog obiska nekdanjega katalonskega predsednika vlade.

 

Carles Puigdemont, danes predsednik stranke Klic, ki trenutno živi v izgnanstvu v Belgiji, se je slovenskim prebivalcem in političnim kolegom, ob tem je izpostavil Iva Vajgla, »ki so zavezani demokraciji in pravici do samoodločbe«, zahvalil za vso pomoč in podporo pri katalonskih prizadevanjih za neodvisnost ter zavezanost boju za demokracijo in svobodo. Ob tem je dodal, da to ni njegov prvi obisk Slovenije, tu je bil že julija 1991, ob »zelo posebnem trenutku vaše zgodovine. Bil sem priča vašemu procesu, videl sem vaša prizadevanja za svobodno državo s sanjami o pridružitvi Evropski uniji. Slovenija se je vedno borila za demokracijo in svobodo. Vesel sem, da sem tu«. Po njegovih besedah gre za enake sanje, kot jih živijo Katalonci. Poudaril je, da je zanj katalonska neodvisnost prvi korak k uresničitvi želje po »drugače demokratični družbi z drugačnim odnosom med ljudmi in oblastmi«, po demokraciji, ki dohaja tehnološko in informacijsko revolucijo, skozi katero živimo.

»Družbene spremembe zahtevajo tudi politične spremembe,« je poudaril Puigdemont in ob tem izpostavil, da je tradicionalni koncept identitete in državljanstva pod vprašajem. Zato se nacionalne države, ki svoje državljane priznavajo po logiki krvi in zemlje (blut und boden), čutijo ogrožene. V času globalno povezanega sveta so postale simbol zastarele ideje. »Danes so državljanke in državljani enako ali še bolj izobraženi kot politiki. Zato politični voditelji ne morejo več vladati s pokroviteljstvom. Ljudje vedo, da je soodločanje možno in želijo sodelovati,« je opozoril katalonski politik na globalne trende, ki kažejo zaton zaupanja v obliko demokracije, kot jo poznamo. »Vlade se morajo spremeniti, izboljšati in tega se bojijo,« je prepričan in pri tem dodal, da danes glavno nevarnost predstavlja regresija demokracije, vnovični vzpon avtoritarizma ter vrnitev k državnim nacionalizmom, ki se jih običajno imenuje patriotizem. Kot razlog za to in za rast populizma med drugim vidi tudi vse večjo oddaljenost med državnimi institucijami in državljani.

Kot je dejala Clara Ponsati, ki prav tako kandidira na listi več katalonskih strank Svobodni za Evropo, bodo imeli Katalonci, če bo Puigdemont izvoljen, glas v jedru evropskih institucij. »To bo zelo pomemben korak naprej za nas, da se bomo lahko izražali in da bomo zahtevali odgovornost evropskih institucij za demokracijo v Kataloniji. Ko vidiš, kako policija tepe ljudi na referendumu, kot so to počeli nam, evropske institucije, ki so odgovorne za vrednote Unije, pa pogledajo stran in ignorirajo, kaj se dogaja, to je veliko razočaranje. To bi moralo skrbeti vse demokracije Evrope,« je poudarila.

Zbrane je nagovoril tudi nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, ki je med izvedbo katalonskega referenduma vodil mednarodno skupino opazovalcev referenduma, v katerem je bilo 33 državnih in evropskih poslancev iz 17 držav. »Katalonija me je močno spomnila na Slovenijo v letih 1990, 1991. Referendum leta 2017 je v mojem razmišljanju ponovitev dogodkov iz Slovenije. Kritičnosti narave dogodkov sem se zavedel, ko sem obiskal volišča in videl uničenje, ki ga je izvedla policija. Ko sem govoril z žrtvami policijskega nasilja. Res so bile razmere napete. Toda prevladala je evforija. Občutek je bil, da sem res prisoten tam v pomembnem, celo zgodovinskem trenutku. Bil sem počaščen, da sem tam,« je dejal in dodal, da so se stvari pozneje zelo zapletle in šle v nepravo smer, zaradi česar je sam podvomil o nasvetu, ki ga je dal katalonskim politikom. Ponovil jim je nasvet, ki ga je sam v času slovenskega osamosvajanja dobil od takratnega ameriškega državnega sekretarja, da je treba »narediti dejstva«. »Imate pravičen cilj, imate pravi cilj, vaši argumenti so nedotakljivi, mimo tega ne moremo,« je ohrabril katalonska prizadevanja za neodvisnost.

 

ž