Begunska tragedija postaja orodje za razbijanje evropske enotnosti

Invalidnost, Novice, Starejši| 22. 5. 2019 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ DeSUS) je na današnji svečani proslavi ob 25. obletnici Društva vojnih invalidov Ljubljana kot slavnostni govornik izpostavil ključno vlogo udeležencev tako v vojni proti nacizmu in fašizmu kot tudi v vojni za Slovenijo, in se jim ob tej priložnosti zahvalil za njihov  pogum v kritičnih trenutkih za domovino, ko so za svoje prepričanje, za svoje ideale in pričakovanja boljše in pravičnejše prihodnosti, žrtvovali največ, kar lahko človek žrtvuje – svojo mladost, svoje zdravje, svoje telo. »Dali ste več kot bi lahko kdorkoli zahteval, ponudili ste in žrtvovali vse. Vaša dejanja so vtkana v slovensko zgodovino, vaš pogum je navdih za nove generacije mladih ljudi, od katerih pričakujemo, da bodo nadaljevali delo, ki ste ga, polni navdušenja in domoljubja, zastavili v obeh vojnah za svobodno in demokratično prihodnost,« je poudaril Vajgl.

Vajgl je v svojem govoru izpostavil, da živimo v času, ko tudi v tem trenutku v svetu poteka več deset vojn, osvajalskih, verskih, lokalnih, plemenskih, neokolonialnih, med etičnih, mamilarskih manjšin po številu žrtev in tragično krvavih, uničevalnih, od Afganistana, Kašmirja, Ukrajine, Iraka, Sirije, Jemna, Somalije, do Armenije, Azerbaidžana in drugod po svetu. »Nekako v senci in v tihem sozvočju z radikalizacijo sveta, v katerem je po ponavljajočem se ciklusu miru, ponovno dobila domovinsko pravico logika velikih in močnih, ki se trudijo za porazdelitev sveta in interesnih sfer, se povečuje do ne slutenih številk svetovna trgovina z orožjem. V poslu s smrtjo prednjačijo ZDA, sledijo Rusija, Kitajska, Francija. Ameriški predsednik kot branjevec podčrtuje dominantno vlogo svoje države z vsiljevanjem orožja iz arzenala svojega mogočnega vojno industrijskega kompleksa vsem državam, do koder sega njegova moč, tudi nam. Rusi se trudijo, da ne bi preveč zaostali, Kitajci si na globalno tržišče z orožjem široko potezno utirajo pot. Posel cvete, z njim pa število aktualnih in potencialnih vojaških spopadov,« je dodal.

Ob tem je Vajgl dejal, da se mora Evropska unija osamosvojiti, osvoboditi brezpogojne vodljivosti po ZDA, izgraditi resničen in učinkovit lasten profil v globalnih mednarodnih odnosih in se dogovoriti o lastnem, izvirnem konceptu kolektivne obrambe. Ta obrambni koncept mora temeljiti na ohranitvi miru kot največje vrednote in mirnem reševanju sporov z dialogom na načelih mednarodnega prava in multilateralizma. Po njegovem mnenju mora zveza NATO ostati obrambna zadeva in ne podporna enota za načrte in pritisk, ki Evropo rinejo v konfrontacijo z našo soseščino.

Zaradi bližajočih se volitev v Evropski parlament, iz katerega se Vajgl te dni, po desetih letih delovanja umika, Vajgl meni, da je postala Evropa središče soočanja starih, liberalnih in demokratskih vrednot z radikalnim in razdiralnim populizmom, ki se hrani s posledicami nesrečnih vojaških posegov Zahoda v Iraku, Libiji, Siriji, Somaliji, Maliju in Afganistanu. »Begunska tragedija, ki jo povsod v Evropi, tudi v Sloveniji, zlorabljajo populisti, ksenofobi, rasisti in nestrpneži, brez barve, vonja in okusa, postaja orodje za razbijanje evropske enotnosti in vzpon populističnih voditeljev, kot so Orban, Salvini, do pred nekaj dnevi avstrijski Strache, Le Penova, nemški AFD, Farage in drugi. Na žalost je njihov vpliv pljusknil tudi v Slovenijo v obliki uvozne ideologije in denarja,« je ob tem poudaril.

Kako bi si želel videti razmere in vlogo naše države v mednarodnem okolju, je Vajgl dejal, da smo  veliko dosegli v letih po osamosvojitvi in pridružitvi Evropski uniji. »Lahko bi dosegli še več, če bi bili bolj samozavestni, če bi se znali uskladiti o najpomembnejših razvojnih prioritetah, če bi o kritičnih stvareh v svetu zavzemali stališče, ki bi bilo naše in bi temeljilo na naši zgodovini, vrednotah in kulturi, bojih in zmagah, če bi jasno podpirali tiste, ki so zatirani – denimo Palestince, tiste, ki se jim odreka pravica do samoodločbe – denimo Katalonce, če bi podpirali dekolonizacijo – denimo v Zahodni Sahari, če bi zavračali hladno vojno – denimo z Rusijo, če bi kazali manj smisla za gnile kompromise, ko gre za naše manjšine, ki jih moramo zaščititi, v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, če bi bili med vodilnimi državami v svetu, ki se borijo za mir, razorožitev in medsebojno spoštovanje. Končno, če bi hoteli in znali aktivno podpreti tiste posameznike in tiste politične sile, ki v državah bivše Jugoslavije nudijo odpor nacionalizmu in revanšizmu in avtoritarnim liderjem, ki pripravljajo teren za ponovitev zgodovine, katerih priča in žrtve ste bili vi,« je svoj govor zaključil evropski poslanec.

ž