Evropska poslanca Ivo Vajgl in Urlike Lunacek iz Avstrije v evropskem parlamentu o “koroškem kompromisu”

Novice, Zunanja politika| 6. 4. 2011 | Ni komentarjev

print

Evropska poslanca Ivo Vajgl in Ulrike Lunacek (Avstrija/Zeleni) sta danes v Evropskem parlamentu sklicala skupno tiskovno konferenco z naslovom “Evropska rešitev za problem dvojezičnosti na Koroškem”.

Oba poslanca sta bila mnenja, da so odločitve avstrijskega ustavnega sodišča in določbe avstrijske državne pogodbe tista obvezujoča osnova mimo katere ne more iti noben kompromisni predlog. Pogajanja o reševanju dvojezičnih krajevnih napisov niso pripeljala do pravičnega in za vse udeležence sprejemljivega rezultata, zato je treba s pogovori nadaljevati v evropskem duhu medsebojnega spoštovanja, upoštevanja in uveljavljanja načel mednarodnega in nacionalnega prava ter konvencij, ki se nanašajo na človekove in manjšinske pravice.

“Vsak poskus razbijanja manjšine in sklepanja dogovorov, ki bi izločali eno izmed organizacij, je povsem nesprejemljiv. Enako kot je nesprejemljiv poskus zaobiti razsodbe ustavnega sodišča in obveznosti, ki jih ima Avstrija iz državne pogodbe,”je povedal Ivo Vajgl.

Poslanka Lunackova je poudarila, da njena stranka ne bo podprla urejanja manjšinskih problemov z ustavnim zakonom, če o tem ne bo doseženo predhodno soglasje manjšine.

Vajgl je pred novinarji postavil odprto vprašanje avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju v zvezi z njegovo trditvijo, da bo“s tem sporazumom vsaka posamezna razsodba ustavnega sodišča izpolnjena” in da bo “v prihodnje uveljavljena meja 17.5 odstotkov”.

“Ali to pomeni, da bo sporazum uresničil tudi najpomembnejšo razsodbo ustavnega sodišča iz leta 2001, ko je slednje postavilo nedvoumen kriterij 10 odstotkov slovenskega prebivalstva za kraje, ki naj dobijo dvojezično topografijo,” je vprašal Vajgl.

Oba evropska poslanca sta menila, da so pogajanja v Celovcu in na Dunaju prišla v fazo, ko je z njimi treba nadaljevati in jih dokončati s soglasjem, pa čeprav je to včasih zapleteno in zahteva veliko potrpežljivosti in širokogrudnosti, predvsem na strani večine.

“Pomembno je tudi, da politiki in drugi sodelujoči v dogovarjanju ne uporabljajo jezika, ki zaostruje razlike in onemogoča strpno razpravo,” je zaključil Vajgl.

ž