Ivo Vajgl, poslanec evropskega parlamenta, ob izboru vodilnih v Evropski uniji: “Odločitev evropskega sveta o osebnostih, ki bosta vodili EU je, na žalost, izraz stanja, ko države članice, ali točneje njihovi voditelji, iščejo skupne točke tam, kjer je najmanjši skupni imenovalec. Soglasje o predsedniku sveta, ki ga v Evropi in v svetu pozna malo kdo in “zunanje ministrice”, ki jo ne pozna nihče in se nikdar ni ukvarjala z zunanjo politiko, ni spodbudna popotnica za uresničevanje smisla in ciljev Lizbonske pogodbe. Eden od jasnih ciljev je namreč uveljavitev EU kot globalnega dejavnika v svetu, povsod, kjer se odloča o razmerju sil in politikah, ki zadevajo gospodarsko stabilnost, razvoj in varnost. Očitno je, da bo imela Evropa tudi po lizbonskem obdobju velike težave pri harmoniziranju svojih politik, saj so si nacionalni voditelji zagotovili, da ne bodo imeli premočne konkurence v vodstvu skupne evropske institucije. Mogoče je edini pozitivni stranski proizvod slabe predstave, ki so nam jo naklonili nacionalni voditelji, klic po okrepljeni vlogi evropskega parlamenta, ki lahko, v večji meri kot ostale evropske institucije, odigra vlogo kritičnega in izvirnega ustvarjalca politike, ki bo združeno Evropo uveljavila v svetu. “