Medijska kooperativa v Umagu: z zadrugo do neodvisnega novinarstva

Novice| 9. 1. 2013 | Ni komentarjev

print
Kriza medijev, neodvisno novinarstvo in iskanje odgovorov na vprašanja, kako ga razvijati na skupnem območju hrvaške Istre, slovenskega Primorja in italijanske Furlanije Julijske krajine, so bile teme okrogle mize, ki jo je 4. januarja 2013 v Umagu pripravila Medijska kooperativa v okviru projekta Socialno podjetništvo in mediji, ki ga podpira evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ Zares) ob finančni pomoči ALDE – Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.

Okroglo mizo je vodila Irena Urbič, v razpravi pa so sodelovali:

  • koprski publicist in zadružnik Franco Juri,
  • nekdanji veleposlanik Republike Hrvaške v Italiji Drago Kraljević,
  • nekdanja direktorica TV Istre Gordana Restović,
  • novinar iz Rijeke Neven Šantić,
  • tržaški novinar Elio Velan,
  • predsednica Medijske kooperative Barbara Verdnik in
  • tržaki publicist Marino Vocci.

Barbara Verdnik je opisala situacijo v slovenskem medijskem prostoru, kakršna se je izoblikovala po lastninskem preoblikovanju medijev, ko so te prevzemali lastniki – nepoznavalci medijev. S politično oblastjo so se polastili tudi vsebin v medijih, omejili obstoj oziroma razvoj neodvisnega novinarstva in ga pripeljali v apatijo, kakršna vlada zdaj. Kot odgovor na to je nastala Medijska kooperativa, prvo tovrstno novinarsko združenje v Sloveniji, z jasnimi cilji in načeli. Njeni projekti so v razvojni fazi, temeljno vprašanje pa je, ali se lahko vrednote novinarstva prelivajo z zadružništvom.

Franco Juri si je na začetku postavil vprašanja, kako se vrniti k neodvisnemu novinarstvu, kako bralcu ali gledalcu ponuditi pravo informacijo, zakaj prihaja do blokad Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo ipd. Meni, da lahko tudi pri nas nova po italijanskem zgledu oblika organiziranosti medijev in nov model upravljanja pripomoreta k bolj profesionalnemu novinarstvu tudi na območju, ki pripada trem deželam. Na okrogli mizi v Trstu je bila predstavljena pobuda o ustanovitvi novinarskega foruma treh dežel, na katerem bi se enkrat letno srečevali novinarji Slovenije, Hrvaške in Italije in obravnavali skupne teme, s katerimi se soočajo pri svojem delu.

O digitalizaciji, ki je odprla medijski prostor, je spregovorila Gordana Restović, a hkrati poudarila, da je taista digitalizacija privedla do ukinitve TV Istre. Medtem, ko je bilo pred njenim pojavom mogoče gledati hrvaške, italijanske in slovenske programe, si tega uporabnik brez posebne tehnologije zdaj ne more več privoščiti.

Neven Šantić je razmišljal o novinarskem izdelku, ki je postal blago; novinarstvo je po njegovem le še komercialna dejavnost. Ugled in naklade medijev padajo, s tem pa silijo novinarje k razmišljanju, kako naprej. Slovenska medijska kooperativa je odziv na takšno stanje, je odgovor na različne ovire (npr. zakonske), na vprašanje, kako odgovoriti na monopol novodobnih lastnikov medijev in ponovno priti do bralcev oziroma poslušalcev. Se bo državljan zbudil, je bilo retorično vprašanje Nevena Šantića, bo prepoznal dobro, relevantno novico od piarovske? Menil je, da mora novinarstvo na pot neodvisnosti stopiti od začetka.

Toda kako naj v teh časih preživi novinar, ki mu je pisanje osnovna dejavnost? To je bilo vprašanje, ki ga je izpostavil Elio Velan. V Furlaniji Julijski krajini, kjer živi več kot milijon prebivalcev, je registriranih okoli 5000 novinarjev, a le 200 ali celo manj jih dejansko živi od novinarstva. Velan je poudaril, da mora profesionalec nenehno iskati resnico in »vedeti, da je ta na dnu politike«.

O svojih izkušnjah v novinarstvu, ko spremlja delo manjšine, je spregovoril Marino Voccci, medtem ko je Drago Kraljević govoril o svojih veleposlaniških izkušnjah; podprl je ustanovitev nove medijske oblike in izrazil upanje, da si bralci in gledalci (še) želijo kakovostno informacijo.

ž