Eko-pridelava hrane – sestavina trajnostnega razvoja

Novice| 31. 1. 2013 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ Zares) je podprl prizadevanje Evropske komisije v zvezi z načrtovano prenovo političnega in zakonodajnega okvira za področje ekološke pridelave hrane. Komisija je namreč 15. januarja pričela spletno javno posvetovanje o ekološko pridelani hrani, ki bo trajalo do  10. aprila. Kot navaja Komisija, bodo do konca leta na podlagi analize prispelih predlogov predstavili predlog sprememb zakonodajnega okvira.

Ivo Vajgl: “Kot evropski poslanec, pa tudi kot potrošnik, pozdravljam tako namero Komisije, saj trendi in dogajanje na globalnem trgu hrane in prehranskih izdelkov, pa tudi v ekološkem kmetijstvu, terjajo nove, sodobnejše pristope k evropski ekološko-kmetijski politiki. V nekaterih primerih potrebujemo morda tudi strožja in bolj omejevalna pravila, denimo, v zvezi z dovoljenimi mejami prisotnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev, gnojil ali gensko spremenjenih organizmov v ekološko in konvencionalno pridelanih živilih.

Pri pridelavi, predelavi, prodaji in potrošnji ekološke hrane ne gre le za vprašanje bolj ali manj zdrave hrane, temveč za vse razsežnosti trajnostnega razvoja, h kateremu smo se v Evropski uniji zavezali – za okoljsko, socialno, gospodarsko, in, nenazadnje, tudi etično razsežnost. Ekološko kmetovanje, ki se v Uniji zadnja leta hitro širi, je nedvomno pravi odgovor tudi na vprašanje, kakšen planet želimo zapustiti našim potomcem.

Zato je več kot na mestu, da si zastavimo vprašanja, kot izhajajo iz spletnega javnega posvetovanja, denimo: ali je treba (in kako) okrepiti EU standarde glede ekološke hrane, ali smo za ekološko pridelano hrano pripravljeni plačati več (in koliko), ali naj bodo dovoljene meje vsebnosti ostankov pesticidov ali GSO v ekološki hrani nižje ali enake kot pri konvencionalno pridelani hrani ipd.

Pri teh vprašanjih je povsem nesmiselno ločevati evropsko politiko od nacionalne, saj tudi okoljsko ravnovesje ne pozna ne meja ne nacionalne pripadnosti.

V Sloveniji je treba v zvezi s tem še veliko postoriti, saj je ponudba ekološko pridelane hrane na trgu bistveno manjša od povpraševanja, pestrost ponudbe v trgovskih verigah precej skromna, zavest o pomenu lokalne samooskrbe s hrano pa še razmeroma šibka.

To je pomemben razvojni izziv in ni povezan le s kmetijstvom, temveč nosi v sebi velike multiplikativne potenciale – vpliv na razvoj podeželja, javno zdravje, trajnostni turizem, socialno ekonomijo ipd.

S programom Marjetica – programom za povečanje lokalne samooskrbe s hrano, želimo prispevati k temu pomembnemu razvojnemu cilju, saj zasleduje tudi naslednje cilje:

  • oživitev podeželja ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja,
  • razvoj ekološke pridelave hrane,
  • krepitev vezi med podeželjem in mestom,
  • povečevanje deleža samooskrbe z lokalno pridelano hrano,
  • zmanjšanje pritiskov na okolje zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje in konvencionalnega sistema oskrbe s hrano (zaščita čebel).

Program Marjetica je obenem tudi odlična priložnost za povezovanje eko-kmetijstva z zadružništvom oziroma s socialnim podjetništvom, zato bo 16. februarja pod mojim pokroviteljstvom v Slovenj Gradcu potekal regionalni razvojni forum z naslovom S socialnim podjetništvom do lokalne samooskrbe na Koroškem.

ž