Vajgl: Sovražni govor prvi korak k nasilju

EU parlament, Novice| 7. 3. 2013 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ Zares) je eden od pobudnikov delavnice v Evropskem parlamentu, ki je potekala pod naslovom Spominjanje v prihodnosti; politike in prakse spominjanja za preprečevanje množičnih grozodejstev. Evropski parlament je 6. marec določil kot evropski dan spomina na pravične, na vse, ki so pomagali žrtvam holokavsta, pa tudi vojn na območju nekdanje Jugoslavije.

Zaradi odsotnosti je udeležence delavnice na visoki ravni nagovoril prek video-posnetka.

Objavljamo magnetogramski zapis:

Dragi gospe in gospodje, dragi kolegi,

ob evropskem dnevu spomina na pravične vam izrekam toplo dobrodošlico na delavnici „Spominjanje v prihodnosti; politike in prakse spominjanja za preprečevanje množičnih grozodejstev“.

Posebej bi se želel zahvaliti dragemu kolegiju Niccolu Rinaldiju, ker je prevzel pobudo za organizacijo tega študijskega dne na visoki ravni. Žal se vam ne morem pridružiti pri tej pomembni razpravi v Evropskem parlamentu, saj sodelujem v misiji na zasedenem delu Zahodne Sahare, katere namen je preučiti življenjske pogoje ljudstva Sahraviji, ljudstva, ki je žrtev zatiranja in množičnega nasilja že vrsto desetletij. Evropski kolonializem je povzročil veliko gorja po svetu in mnogo tega je treba še postoriti, da bi se soočili s to dediščino. Prav tako pa smo soočeni z nedavnimi težkimi poglavji naše skupne evropske zgodovine, ki jih morajo naše družbe še kolektivno procesirati.

Med njimi sta obe svetovni vojni, fašistične in komunistične diktature, nastale po drugi svetovni vojni, ter vojne in konflikti, ki so vzniknili po koncu hladne vojne, kot so tiste na območju nekdanje Jugoslavije, odkoder prihajam. Vse te vojne so tvorili tudi nacionalizmi in izključevanje različnih skupin, ki so izhajali iz preteklih zamer, ki jih še vedno nismo razrešili. Razumeti to je postalo zelo pomembno, saj danes, bolj kot kdajkoli, v času ekonomske in finančne krize, tvegamo, da bi se znova začeli zatekati k politikam, ki marginalizirajo cele skupine našega prebivalstva. Naša skupna dolžnost je, da v Evropi ali kjerkoli po svetu preprečimo ponovni pojav takšnih ideologij, ki kažejo s prstom na grešne kozle, pogosto iz verskih ali etničnih manjšin.

Primeri iz preteklosti jasno kažejo, da je sovražni govor pogosto prvi korak k nasilju do marginaliziranih skupin. Kjerkoli pride so situacije, kjer se soočita dva ali več oseb, dve ali več religij, dve ali več kultur, je edina sprejemljiva politika in odnos kompromis, sprejemanje in strpnost.

Mi, Evropejci, potrebujemo zdravo politiko spomina, vendar pa potrebujemo tudi praktične mehanizme preprečevanja množičnih grozodejstev v prihodnosti. Spominjanje na preteklost prinaša veliko odgovornosti. Spoštovanje žrtev, kot tudi sprejemanje potrebnih korakov, da bi zagotovili spoštovanje mednarodnega prava, je pogosto pot, polna ovir in izzivov. Prvi korak do sprave je nedvomno vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov, v tem oziru je Evropska unija doslej že veliko dosegla. Vendar se ne sme ustaviti pri tem – EU je bila sama ustanovljena kot mirovni projekt in v zadnjih letih je celo širitvena politika dokazala, da je ena izmed bolj učinkovitih in uspešnih praks pri zagotavljanju stabilnosti in prijateljskih odnosov z evropskim sosedstvom.

Zelo pomembno je, da nadaljujemo preučevanje drugih praktičnih mehanizmov in politik, ki bi nam omogočili, da bi se učinkovito soočili s svojo preteklostjo – z namenom, da bi uspešno zgradili našo skupno prihodnost. To je edini način, da zagotovimo, da noben Evropejec ne bo nikoli več opazovalec krivic in grozodejstev.

Dragi kolegi, želim vam plodno razpravo in uspešno delavnico ter se veselim njenih rezultatov.

Vse dobro.

ž