Maroko delegaciji Evropskega parlamenta preprečil obisk okupiranega območja

EU parlament, Novice, Zunanja politika| 7. 3. 2013 | Ni komentarjev

print
Objavljamo izjavo za javnost evropskega poslanca in nekdanjega ministra za zunanje zadeve Iva Vajgla, ki jo je predstavil na današnji novinarski konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju v zvezi z včerajšnjo maroško zavrnitvijo delegacije Evropskega parlamenta, ki je želela obiskati zasedeno ozemlje Zahodne Sahare.

Izjava Iva Vajgla:
6. marca 2013 sem vodil 4-člansko delegacijo evropskih parlamentarcev, članov Intergrupe za Zahodno Saharo, v Casablanco. Bili smo na poti v Laâyoune, glavno mesto okupiranega območja. Tam smo nameravali pridobiti dejstva o spoštovanju človekovih pravic, ob sodelovanju relevantnih akterjev in partnerjev.

V delegaciji so bili tudi:

  • Isabella Lövin (skupina Zelenih, Švedska),
  • Vincent Garces (skupina Socialistov in demokratov, Španija) in
  • Willy Meyer (skupina Združene evropske levice, Španija).

Maroške oblasti so nas ustavile ob prihodu na letališče v Casablanci. Naše potne liste so zadržali in nam preprečili, da bi nadaljevali pot v Laâyoune. Potne liste so nam vrnili samo pod pogojem, da se takoj vrnemo v Madrid in Pariz. Dejansko smo bili iz Maroka izgnani. Že ko smo pričeli s potovanjem v Maroko, je maroški veleposlanik pri EU predsedniku Intergrupe za Zahodno Saharo v Evropskem parlamentu gospodu Norbertu Neuserju poslal pismo kot odgovor na našo predhodno informacijo maroškim oblastem o našem obisku, ki smo jo poslali več kot teden pred odhodom. V pismu, ki je prispelo šele po tem, ko smo bili že na poti, je maroški veleposlanik navedel, da je sestava naše delegacije enostranska in da nam ne gre zaupati ter da posledično nismo dobrodošli.

Jasno je, da želi Kraljevina Maroko sprejemati le tiste obiskovalce, o katerih so prepričani, da bodo pozitivno poročali o pogojih na območju, ki ga nezakonito zaseda že 38 let. Združeni narodi prek Varnostnega sveta, generalnega sekretarja in urada visokega komisarja za človekove pravice že dlje časa pozivajo k zagotovitvi prostega dostopa v Zahodno Saharo diplomatom, opazovalcem za človekove pravice, mednarodnim in nevladnim organizacijam ter medijem.

Včeraj smo za temi obljubami spoznali resnico. Ni opravičljivega razloga in ne pravne podlage za preprečitev vstopa evropskim poslancem v Zahodno Saharo. Naj vas spomnim, da je OZN Zahodno Saharo opredelila kot nesamoupravno ozemlje. Vsaka članica OZN si je dolžna prizadevati za blaginjo ljudstva in za njegovo pravico do svobodne izbire vladanja. Maroko mora razumeti, da s takšnim ad hoc in diskriminatornim pristopom škodi lastnemu ugledu in verodostojnosti, ko presoja, komu bo dovolil vstop na to ozemlje. Če Maroko ceni priznanje višjega statusa v odnosih z EU, mora biti Kraljevina iskrena in odprta v odnosih z vsemi institucijami Evropske unije, vključno z Evropskim parlamentom, tudi s tistimi njegovimi člani, ki niso tako nekritični, kot bi si želel Rabat.

Za nas so, seveda, osebne neprijetnosti s tega potovanja, ki se ni iztekel, kot smo pričakovali, manj pomembne. Za druge je situacija precej slabša. Pred komaj dvema tednoma so bile izrečene stroge kazni 24 civilistom, pripadnikom ljudstva Sahravi, kar je posledica brutalnega zatiranja sahravijskega protestniškega taborišča leta 2010. Obtožene naj bi v priporu mučili, česar maroške oblasti še vedno niso preiskale.

Ta izjemno problematičen proces, ki vključuje maroške kršitve mednarodnih obveznosti glede človekovih pravic, so obsodili Amnesty International, Center Roberta F. Kennedyja za človekove pravice, visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice in irsko predsedstvo Evropski uniji. Z obžalovanjem ugotavljam, da baronica Ashton doslej ni javno obsodila Maroka za kršitev obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.

Pred kratkim je posebni poročevalec Združenih narodov Juan Mendéz objavil celotno in podrobno poročilo o stanju človekovih pravic v Maroku in na zasedenih območjih. Ugotavlja, da se na policijski postajah in v zaporih v Zahodni Sahari dogaja mučenje in, da se odreka medicinsko zdravljenje. Prav tako navaja, da je bila med demonstracijami za neodvisnost Zahodne Sahare prekomerno uporabljena sila, vključno z ugrabitvami in puščanjem ljudi v puščavi – z namenom ustrahovati potencialne demonstrante. Mendez nadalje navaja tudi, da so oblasti, ki ustvarjajo vzdušje zastraševanja, nadzorovale njegove sestanke s civilno družbo. To so resne ugotovitve.

Čeprav smo se zavedali nekaterih takšnih dejstev, je bil namen potovanja naše delegacije prepričati se o situaciji. Odločitev Maroka, da nam prepreči obisk mesta Laâyoune, napeljuje k sklepu, da je kaj skrivati. Maroko je očitno prestrašen, ker bi lahko dodatna neodvisna preiskava svetu omogočila še boljši vpogled v kršitve človekovih pravic, ki se redno dogajajo v Zahodni Sahari. Ali je lahko kakšen drug razlog za to, da je Maroko preprečil Združenim narodom spremljanje stanja človekovih pravic v Zahodni Sahari, kar sicer počnejo skoraj povsod, kjer se nahajajo?

Minurso je trenutno edina misija Združenih narodov na svetu brez mandata za spremljanje stanja človekovih pravic. Na žalost je Francija kot stalna članica Varnostnega sveta ZN doslej blokirala mnoge zahteve, naj Minurso igra bolj konstruktivno vlogo. Maroko v okviru sosedske politike EU prejema največji delež finančne pomoči in je pravkar pričel pogajanja o novem celovitem sporazumu o prosti trgovini z EU. Zelo resno je, da se maroški uradniki na tako nespoštljiv in nelegalen način vedejo do izvoljenih članov Evropskega parlamenta ter ga opravičujejo z obtožbami o pristranskosti in s tem, da nismo vredni zaupanja.

Pričakujemo, da bosta Evropska komisija in visoka predstavnica baronica Ashton od maroških predstavnikov zahtevali popolno pojasnilo glede sramotnega obnašanja do nas ter zagotovila, da se bodo maroške oblasti bolj konstruktivno vključevalev  prihodnje obiske ter storile več, da bi izboljšale mednarodni dostop do Zahodne Sahare. Evropska unija bi morala izkoristiti priložnost, da bi se zavezala k podpori pravičnih in miroljubnih rešitev spora, ki bi bile v prid samoodločbi ljudstva Zahodne Sahare.“

Novinarska konferenca v Evropskem parlamentu, 7. 3. 2013

ž