“Usmerimo pozornost tudi k ženskam na kriznih žariščih”

Novice| 8. 3. 2013 | Ni komentarjev

print
Ob mednarodnem dnevu žensk, ki je posvečen boju za enakopravnost žensk, objavljamo razmišljanje evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE/ Zares), ki opozarja, da se “velja spomniti tudi na tiste ženske, ki se na različnih koncih sveta, predvsem pa na kriznih žariščih, borijo za lastno golo preživetje in preživetje otrok ter starejših članov družin.”

Izjava Iva Vajgla:

Prizadevanja za enake pravice žensk in moških, za uveljavitev žensk kot enakovrednih članic družbe in za enak vstop žensk v javno sfero so prežeta z duhom delavskih gibanj na prehodu v 20. stoletje. Na prvi pogled se zdi to že malce pozabljen čas, a prav trenutna finančno-ekonomska kriza, ki vse bolj postaja tudi socialna in družbena, oživlja duha tedanjih emancipatornih gibanj, danes vse bolj izraženih v neinstitucionalnih, civilnih pobudah za več demokracije, več vpliva na odločanje, več države, manj izkoriščanja delavcev, manj potrošništva in podobno.

V Evropski uniji so se vprašanja položaja žensk doslej osredinjala predvsem okoli  zastopanosti žensk v politiki in zadnje čase predvsem v gospodarstvu, v kontekstu krize pa o tem, kako ta vpliva na položaj in življenjske razmere žensk, kar so vsekakor nadvse pomembne teme. Vendar pa se medtem v nekaterih drugih delih sveta ženske soočajo z zelo osnovnimi problemi, kot so osnovna življenjska varnost, lakota, nasilje, dostojanstvo, zdravje, človekove pravice, pravica do izobrazbe in podobno.

Po podatkih Združenih narodov bo sedem od desetih žensk po svetu v času njihovih življenj žrtev pretepov, posilstev, zlorab in drugih oblik nasilja. Ob tem OZN opozarja, da so posledice tega številne razdrte družine in okrnjene širše skupnosti, pa tudi visoki stroški zdravljenja ter znižana delovna produktivnost.

V bolj tradicionalnih družbah so ženske, kot tiste, ki primarno skrbijo za družino in dom, tudi prve žrtve lakote in pomanjkanja (vode), slabo razvitega ali nedostopnega zdravstvenega varstva, pa tudi versko oziroma kulturno pogojenih omejitev pri njihovem uveljavljanju v družbenem življenju.

Čeprav je 187 držav že ratificiralo Konvencijo ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije proti ženskam in je Varnostni svet ZN spolno nasilje opredelil tudi kot „namerno vojno taktiko“, še vedno več kot 600 milijonov žensk, kot navajajo Združeni narodi, živi v državah, kjer družinsko nasilje ni zakonsko sankcionirano.

Tudi to so izzivi, ne le za ženske, ki v takih državah živijo, temveč za vso mednarodno skupnost, saj teh ovir na poti do boljšega in ženskam prijaznejšega sveta ni mogoče doseči brez solidarnosti in razumevanja vsakogar izmed nas.
Upoštevajoč takšna dejstva o stanju v svetu, se ni bati, da bi kmalu zmanjkalo izzivov na področju globalnega boja za enakost žensk in izboljšanje njihovega položaja v družbi.

Zato velja med drugim podpreti tudi novo pobudo Unesca ‘Ženske delajo novice 20131’, katere osnovni namen je ustvarjanje priložnosti v medijih za poročanje in obveščanje o vprašanjih enakosti žensk in moških na globalni ravni. Upam, da bo ta pobuda naletela na posluh in podporo tudi v evropskih in slovenskih medijih.

Vsem ženskam čestitam ob njihovem prazniku.

ž