“Za demokratično parlamentarno odločanje trenutno ni enakovredne alternative”

Novice| 11. 5. 2013 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl je danes dopoldne kot slavnostni govornik nastopil na prireditvi ob 9. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in predstavitvi projekta mladih „Spoznavajmo države EU“, ki sta jo pripravila Mestna občina Ptuj in Turistično društvo Ptuj.

V nadaljevanju objavljamo govor Iva Vajgla:

Spoštovani župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan,
Spoštovani predstavniki mesta,
pedagogi, učenke in učenci,
predstavniki diplomatskega zbora,

mnogi v Sloveniji, ki, podobno kot druge države, z redkimi izjemami – živi krizo in deli skrbi za prihodnost, menijo, da v bistvu ni kaj praznovati! To so nam sporočali minule dni, v okviru obeleževanja dneva Evrope.

Ali je črnogledost o prihodnosti skupnega projekta Evropejcev upravičena?Ali je celo edina možna reakcija in razlaga težav, ki jih Evropejci čutimo kot posledico širše, globalne krize in slabih odločitev nacionalnih vlad? Prepričan sem, da ne, in o tem želim spregovoriti na današnjem srečanju.

Devet let ni dovolj dolgo, da bi lahko utemeljili končno sodbo o tem, kaj vse nam je članstvo v EU prineslo. ali, katera naša pričakovanja se niso uresničila. Eno je gotovo: samostojna slovenska država, ki se je v nekaj let trajajočem procesu približevanja, prilagajanja in pogajanj, ki so vodila k harmonizaciji naše zakonodaje s standardi in vrednotami evropske družine narodov, spremenila in posodobila, je postala samozavestna članica te družine.

Padle so meje, kontinent se je odprl za naše aspiracije, premaknile so se meje naše svobode, svobode posameznika in nas kot skupnosti. Evropa je postala prostor za ustvarjalo iskanje in potrjevanje slovenske mladine, široko tržišče za ambiciozne iskalce, inovatorje in sanjače. Prostor za ustvarjalno avanturo pogumnih.

Povejmo, da pridružitev Uniji ni prinesla Slovencem nevarnosti kulturnega stapljanja ali izgube nacionalne istovetnosti, jezika in kulture, pred čemer so v 90. letih prejšnjega stoletja svarili in strašili pravi ali namišljeni domoljubi. Nasprotno: šolstvo in kultura sta področji, ki ne samo, da sta ostali v celoti v rokah nacionalnih politik, ampak sta iz širšega evropskega kulturnega prostora dobili nove vzpodbude in izzive. Tudi mesto Ptuj, ponos slovenske obstojnosti in ustvarjalnosti, je lani zablestel s številnimi prireditvami v okviru Evropske prestolnice kulture.

Večkulturnost, večjezičnost, medverski dialog, ničelna strpnost do nestrpnih, spoštovanje vseh oblik različnosti in človekovih pravic, so naše skupne, evropske vrednote, visoko na lestvici načel, na katerih je zgrajena Unija.

Spoštovani, s spremembami ustave, pred vstopom v EU, smo del svoje komaj priborjene suverenosti prenesli na evropske institucije in skupno raven odločanja. Enakopravno sodelujemo v delu Evropskega parlamenta, v Evropski komisiji, v Svetu EU in drugih ustanovah skupnosti. Obenem, kot članica OZN, Sveta Evrope, OECD in NATO, delujemo kot del širše mednarodne skupnosti.

Kot za vse sisteme, tudi za vse naštete institucije velja, da so daleč od idealnih predstav ljudi, da kažejo svoje pomanjkljivosti, da občasno, v kriznih razmerah pokažejo svojo nepopolnost.

Povsod po Evropi, tudi pri nas, govorimo o kritičnem demokratičnem primanjkljaju, o problemu, ki ima korenine v občutku državljank in državljanov, da so oddaljeni od središč odločanja. V nekaterih evropskih državah – na primer v sosednji Italiji, pred tem pa tudi že v Nemčiji, na Švedskem, tudi v Avstriji, se pojavljajo in izginjajo nova gibanja ali stranke, ki želijo nadomestiti stari, udomačeni in po mnenju kritikov zbirokratizirani in skorumpirani strankarski sistem ter ga nadomestiti z neposredno demokracijo. Ta klic slišimo v novejšem času tudi pri nas, na trgih slovenskih mest.

Ostal bom pri ugotovitvi, da mora biti politični sistem parlamentarne demokracije, ki ga poznajo različnih inačicah vse evropske države, odprt za enakopravno tekmovanje političnih konceptov, idej in sistemov. Prepričan pa sem, da za demokratično parlamentarno odločanje v tem trenutku ni enakovredne alternative. Če govorimo o nas, o Sloveniji, o naši politični praksi in kulturi, o tem, v kolikšni meri se ta praksa ravna po etičnih načelih evropskega pluralizma, potem moramo odkrito in jasno povedati, da zaostajamo, da nam je največkrat veliko več do preteklosti, kot do prihodnosti.

Očitno je, da smo ena izmed redkih evropskih držav, ki ni znala dostojanstveno in spodobno zaključiti bilance druge svetovne vojne na naših tleh in da to dejstvo pogojuje in omejuje naše možnosti produktivnega pluralističnega diskurza. Naša današnja evropska stvarnost bi nas morala pripeljati do točke medsebojnega zbližanja, do opravičila in odpuščanja za storjeno in pretrpljeno gorje v preteklosti in polpreteklosti. Drugače enostavno ne gre in to smo dolžni novemu, evropskemu rodu mladih Slovenk in Slovencev in vsem prebivalcem in državljanom.

V nastajanju projekta mirne in napredne skupne Evrope, kot so si jo zamislili ustanovni očetje tega enkratnega projekta miru in napredka Jean Monnet, Robert Schumann, Winston Churchill, Konrad Adenauer, Alcide De Gasperi in drugi, je Evropa našla dovolj moči, da je pustila za seboj stoletja sovražnosti in predsodkov in se usmerila v skupno prihodnost. Kakšen neverjeten dosežek!

In ko je bilo videti, kot da se na naši celini grozote vojn in nasilja nikoli več ne bodo ponovile, smo morali z orožjem ubraniti svojo suverenost, nato pa so se tukaj, v bližini, zgodili Vukovar, Srebrenica, Mostar, Sarajevo, Dubrovnik, Kosovo, etnični spori in spopadi v Makedoniji. Narodom in  državam, ki so nastajale na tleh nekdanje Jugoslavije, so se odprle nove rane, ki so, med drugim, za desetletje in več, oddaljile uresničitev njihovih evropskih pričakovanj.

Spoštovani, Slovenija ob vseh problemih, s katerimi se srečujemo, in ki jih najbolj občutijo mladi, živi v času svojega največjega vzpona v zgodovini. Nobeden izmed problemov ni nerešljiv, našo usodo si pišemo sami!

Izhod iz kriznih krivulj nam bo, kot članici Evropske unije, najti veliko lažje, kot če bi bili sami. Evropska unija potrebuje našo voljo, naše talente in energijo! Skupaj smo močnejši.

Čas, ki prihaja je priložnost za mlade in pogumne. Združena Evropa je in bo, prostor demokracije, svobode in ustvarjalnosti, tisti del našega, med seboj povezanega sveta in obzorij, na katerega smo lahko ponosni, ki bo nam, starejšim, in vam, mladim, dobra domovina.

Hvala za pozornost.”

Slavnostni govor Iva Vajgla na slovesnosti ob 9. obletnici vstopa Slovenije v EU, Ptuj, 11. naj 2013

Oglejte si foto-galerijo

ž