Onesnaženost Celjske kotline ni le lokalni problem

Novice| 28. 9. 2013 | Ni komentarjev

print
V petek, 27. septembra 2013, se je v organizaciji evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE) v okviru njegovega projekta Razmisleki* odvil javni pogovor z naslovom 90 minut za sanacijo onesnažene Celjske kotline.

Gostje dobro obiskanega javnega pogovora si bili predsednik stranke Zares socialno liberalni dr. Pavel Gantar, nekdanji minister za okolje in prostor ter prostorski sociolog,  direktorica celjskega Inštituta za okolje in prostor dr. Cvetka Ribarič Lasnik, koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar ter višji predavatelj na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani mag. Marko Zupan. Javnega pogovora se je poleg zainteresiranih meščank in meščanov udeležilo več predstavnic  in predstavnikov mestnega sveta in mestne uprave ter nekaterih drugih organizacij, ki so povezane s problemom onesnaženosti tal, predvsem na območju stare cinkarne v Celju.

Evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je javni pogovor tudi moderiral, je v uvodu poudaril, da se je na onesnaženost Celjske kotline odločil opozoriti zato, ker gre za neposredno ogroženost zdravja prebivalcev, zlasti otrok, pa tudi zato, ker problem ni le lokalni problem, temveč vsedržavni; nenazadnje tudi zato, ker je Evropska komisija zaradi neustreznega reševanja nepravilno odloženih nevarnih odpadkov oziroma onesnažene izkopane zemlje na občinskih zemljiščih na območju stare cinkarne Sloveniji (in ne občini) izrekla že drugi opomin.

Vajgl je ob tem izrazil tudi prepričanje, da je problem tako velik in večplasten, da ga ni mogoče rešiti čez noč, saj so tudi posledice industrijskega razvoja pokazale svoje negativne posledice šele čez dolga leta.

Dr. Cvetka Ribarič Lasnik je v uvodu kronološko predstavila nastajanje prvih raziskav in strokovnih analiz, prvih javnih predstavitev rezultatov, ki so se izkazali za alarmantne, oblikovanje predlogov sanacijskih ukrepov ter proces nastajanja osnutka vladnega odloka o sanaciji Celjske kotline, ki naj bi bil sprejet do konca tega leta. V ves ta proces je bila vključena vrsta strokovnjakov, ki so se oprli tudi na izkušnje iz uspešnega reševanja primera onesnaženosti Zgornje Mežiške doline, ki po oceni dr. Ribarič Lasnik velja za primer dobre prakse v Sloveniji.

Vrednost izvedbe sanacijskih ukrepov, kot so predlagani v osnutku vladnega odloka o sanaciji Celjske kotline, je ocenjena na 25 milijonov evrov, in po več kot dve uri dolgi razpravi se je velika večina razpravljavcev strinjala, da je ključna ovira na poti do rešitve problema onesnaženosti Celjske kotline finančne narave. Da je onesnaženost tal (in posledično tudi površinskih ter podtalnih voda) s težkimi kovinami, predvsem s cinkom, kadmijem in svincem, na posameznih lokacijah pa tudi z nikljem in arzenom, večkrat dokazana in nesporna, so se strinjali tako rekoč vsi prisotni.

Na negativen vpliv tovrstne onesnaženosti na zdravje ljudi, predvsem na nadpovprečno obolelost Celjanov z rakom in druge težave, je opozoril Boris Šuštar, pri čemer je navajal statistične podatke državnih ustanov.

Prevladalo je stališče, da je za zagotovitev finančnih sredstev za sanacijo odgovorna predvsem država, po besedah predstavnic mestne uprave Mestna občina Celje za vse potrebne ukrepe nima denarja, sicer pa je že doslej porabila precejšnja sredstva za začasne rešitve preprečevanja prašenja s težkimi kovinami onesnažene zemlje na območju Tehnopolisa, saj so zemljišča v lasti občine.

Po besedah dr. Cvetke Ribarič Lasnik obstaja strah, da je Slovenija verjetno že zamudila priložnost, da bi okoljsko sanacijo Celjske kotline uvrstila med projekte, ki jih EU financira iz kohezijskih sredstev, zato naj bi obstajala velika verjetnost, da se bo sanacija financirala iz evropskega regionalnega sklada, kar pa bo verjetno nesprejemljivo za druge občine iz savinjske regije.

Prevladalo je skupno stališče, da mora vlada, predvsem pristojni minister za gospodarstvo, napeti vse sile za zagotovitev kohezijskih sredstev. Brez teh bo, kot je opozoril dr. Pavel Gantar, tudi sprejeti odlok o sanaciji le „mrtev odlok“. Obžaloval je, da danes stroški reševanja neurejenih starih industrijskih okoljskih bremen pogosto „padejo na ramenadavkoplačevalcev, bodisi občin ali države.

Po Gantarjevem mnenju so okoljsko degradirana območja v mestih z vidika dragocenosti in nepovratnosti prostora kot naravnega vira nedvomno dejavnik, ki lahko razvoj mest zavrejo ali pa spodbudijo, če so primerno sanirana in urejena. Pri tem pa ni dovolj, da jih preprosto prepustimo naravi, saj so lahko na videz videti lepo ozelenjena, a bodo brez strokovnih sanacijskih ukrepov vendarle ostal zdravju škodljiva.

Mag. Marko Zupan je v svoji razpravi opozoril še na en vidik problema, namreč onesnaženosti tal ni enostavno zaznati ali videti, zato je bilo dolgo časa problemu onesnaženosti tal s težkimi kovinami v Celju namenjene zelo malo pozornosti javnosti. Ker problema ni mogoče rešiti čez noč in naenkrat (v Zgornji Mežiški dolini so se sanacijski ukrepi začeli učinkovito izvajati šele deset let po prvih opravljenih raziskavah, ki so potrdile prekomerno vsebnost svinca v krvi otrok), se je po Zupanovih besedah smiselno osredotočiti tudi na kratkoročne ukrepe in rešitve, ki dajo torej hitre in učinkovite rezultate, po navadi pa tudi niso zelo finančno zahtevni. Malce samokritično je ob tem dodal še, da se mora tudi stroka bolj potruditi svoja dognanja, nasvete in opozorila jasneje razložiti ljudem, da bi jih ti lahko sprejeli kot rešitve.

Razprava o okoljski sanaciji Celjske kotline je bila sicer dolga in zahtevna, a je izzvenela v skupno prepričanje, da mora pri reševanju problema sodelovati tudi država, ter da sta stroka in civilna družba enakovreden partner pri iskanju in oblikovanju najboljših rešitev, saj imajo vse strani le en skupni cilj, to je celovita okoljska sanacija Celjske kotline in zagotovitev zdravega in kakovostnega bivalnega okolja za vse prebivalce.

Javni pogovor “90 minut za sanacijo onesnažene Celjske kotline”

Oglejte si foto-galerijo.

*„Razmisleki“ so javne razprave o pomembnih temah s poudarkom na celoviti obravnavi konkretnih problemov in aktualnih tem – v organizaciji evropskega poslanca Iva Vajgla in s finančno podporo Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).

ž