Afrika potrebuje nov „Marshallov načrt”

EU parlament, Novice, Zunanja politika| 18. 10. 2013 | 1 komentar

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE) je danes, ob poslanki mag. Mojci Kleva (S&D), sodeloval na novinarski konferenci, ki jo pred vsakim plenarnim zasedanjem pripravi Informacijska pisarna Evropskega parlamenta. Vajgl je pojasnil, o katerih temah bo razpravljal prihodnji teden na rednem oktobrskem zasedanju Evropskega parlamenta.

Vajgl se bo posebej posvetil dvema temama, ki sta sicer na pogled obrobni, a po njegovem prepričanju vredni pozornosti. Pred natančno tridesetimi dnevi, 18. septembra, je bila ob naftni ploščadi v lasti ruskega naftnega velikana Gazprom pridržana skupina 30 aktivistov, večinoma predstavnikov Greenpeaca, in odpeljala v pripor v Murmansku. Vajgl je mnenja, da je poteza ruskih oblasti, ki so miroljubne protestnike aretirale in jih obtožile piratstva, nesprejemljiva, tudi glede na dejstvo, da je tudi ruski predsednik Putin ocenil, da aktivisti očitno niso bili pirati.

Evropski parlament bo prihodnji teden razpravljal tudi o razmerah v Sahelu. Vajgl je z nekaterimi poslanskimi kolegi vložil amandmaje, s katerimi želijo znova opozoriti na problem, s strani Maroka okupirane Zahodne Sahare in obsoditi dejstvo, da se reševanje problema „ne premakne z mrtve točke“.

Vajgl, ki je v Evropskem parlamentu podpredsednik skupine prijateljstva z Zahodno Saharo, je pojasnil, da so uspeli v izjemno kratkem času pridobiti podporo večjega števila poslancev iz različnih političnih skupin, da bi ribiški sporazum med EU in Marokom ne bil podaljšan. Tudi OZN je namreč mnenja, da je maroška okupacija ozemlja Zahodne Sahare nezakonita.

Vajgl pričakuje, da bo prihodnji teden med evropskimi poslanci še odmevalo poročilo o širitvi EU, ki ga je nedavno zunanjepolitičnemu odboru v imenu Komisije predstavil evropski komisar Štefan Füle. „Mislim, da je način obravnave držav Zahodnega Balkana v osnovi zgrešen“, pravi Vajgl, saj, da EU zapravlja priložnost, da bi naredila nekaj, kar je nekoč že storila; da bi v članstvo sprejela več držav naenkrat, kot „veliki pok“, je dejal Vajgl.

Spomnil je, da je tako v EU vstopila tudi Slovenija. Čeprav so bile prvotne zamisli, da bi se včlanila le skupaj z Estonijo, se je EU kasneje odločila sprejeti v članstvo deset držav naenkrat, kar je bilo največ dotlej. Po Vajglovem prepričanju bi bilo to treba ponoviti tudi v primeru držav Zahodnega Balkana, saj imajo te države več skupnih točk, kot pa tistih, ki jih razdružujejo. „Bosni in Hercegovini je treba pomagati“, tudi zato, meni Vajgl, ker ji je bila trenutna ustavna ureditev, ki blokira razvoj države, na nek način vsiljena.

Na novinarsko vprašanje o resoluciji o migracijski tokovih v Sredozemlju, o kateri bodo evropski poslanci odločali prihodnjo sredo, je Vajgl odgovoril, da je problem Unije, da se „ukvarjamo izključno s posledicami, ne pa z vzroki problema“. Vajgl je do takšne politike EU kritičen, saj se Unija „ves čas hvali, da je največja donatorka razvojne pomoči, ne uporabimo pa svojih potencialov za razrešitev tega problema“. Opozoril je na neučinkovitost  Unije v zvezi s Sirijo in državami t. im. arabske pomladi.

Po Vajglovem prepričanju je treba za Afriko pripraviti nekakšen „Marshallov načrt“, ki bi ustvaril take življenjske pogoje v teh državah, da “tem ljudem ne bi bilo treba več nikamor bežati“. Vajgl ocenjuje, da se bo število beguncev v EU sicer le še zviševalo. Po njegovem mnenju ne gre le za Lampeduso, Italiji je treba izkazati več solidarnosti in narediti operativen načrt za izboljšanje življenjskih razmer v tem delu sveta.

S poslansko kolegico mag. Mojco Kleva Kekuš na novinarski konferenci, 18. 10. 2013

ž