Socialno podjetnišvo kot dejavnik socialne kohezije

Novice| 2. 12. 2013 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE) se  je v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, udeležil dobro obiskanega Nacionalnega foruma socialnega podjetništva 2013: Investirajmo v neizkoriščene potenciale Slovenije. Nastopil je z uvodnim referatom z naslovom Socialno podjetništvo in zadružništvo  – gibalo razvoja v Evropski uniji.

Foruma so se med drugim udeležili tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, poslanca dr. Andreja Črnak Meglič in Brane Golubović ter predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič.

Nacionalni forum so pripravili: Slovenski forum socialnega podjetništva, Javna agencija SPIRIT Slovenija, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, Socialni inkubator in Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA.

V nadaljevanju objavljamo referat Iva Vajgla v celoti (velja govorjena beseda).

“Za verjetno pretirano optimističnim naslovom, ki umešča tisti del gospodarstva, o katerem se bomo danes pogovarjali, kar med ključne generatorje bodočega gospodarskega vzpona Evrope, se vendarle skriva nekaj dejstev, ki na Evropo, Bruselj, bruseljsko birokracijo in preplačano elito,stereotipe, s katerimi v mnogih evropskih državah prikrivajo vzroke svojih problemov in lastne napake, mečejo tudi kar precej vzpodbudno luč.

Tako je, denimo, Evropski parlament 2. julija letos sprejel resolucijo, ki govori o prispevku zadrug in zadružništva k izhodu iz krize, s pozivom državam članicam, da omogočijo zadrugam in socialnim podjetjem enakopraven dostop do podpornega okolja za njihov razvoj.

Temeljni cilj razvoja zadružništva in socialnega podjetništva na evropski ravni in tudi v Sloveniji, ki se je – razveseljivo- kot ena prvih držav v EU odzvala na resolucijo s sprejetjem novele zakona o podpornem okolju v podjetništvu, je ustvarjanje novih, dostojnih in trajnostnih delovnih mest.

24. septembra letos smo v Evropskem parlamentu v Bruslju na mednarodni konferenci, ki je vzbudila veliko zanimanja, omogočili skupini mladih podjetnikov in njihovim mentorjem, da so predstavili primere dobrih praks, ki jih je razvil Regionalni center za razvoj iz Zagorja ob Savi.

Sicer pa socialno podjetništvo in zadružništvo Evropska Komisija v svojih dokumentih spodbuja že od leta 2004, vendar pa je ta del ekonomije dobil svoje polno priznanje evropskih institucij šele v času krize – kot ena izmed poti, ki jo je treba prehoditi do izhoda.

Nekaj sprejetih odločitev:

  • Komisija je oktobra 2011 sprejela pobudo za socialno podjetništvo, Evropski parlament je marca lani sprejel resolucijo o statutu evropske zadruge in udeležbi delavcev,
  • Parlament je januarja lani sprejel resolucijo s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja,
  • marca letos je bila sprejeta uredba Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo,
  • julija letos pa Resolucija Evropskega parlamenta o prispevku zadrug k izhodu iz krize.

Spoštovani,

vam, udeležencem foruma, z mnogimi sem se seznanil že na regionalnih srečanjih, bi bilo odveč govoriti o tem, da imajo zadruge in druga podjetja socialnega podjetništva bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj s povezovanjem dobičkonosnosti in solidarnosti ustvarjajo visoko kakovostna delovna mesta, krepijo socialno, ekonomsko in regionalno kohezijo in ustvarjajo socialni kapital.

V EU je približno 160.000 zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest. Zadruge v EU prispevajo k BDP v državah članicah v povprečju 5 odstotkov, v Sloveniji pa manj kot 1 odstotek.

Vredno je poudariti da so zadruge in različne oblike socialnega podjetništva generatorji socialnih inovacij, prispevajo pa tudi veliko k doseganju ciljev trajnostnega gospodarstva in socialnega razvoja regionalnih in lokalnih skupnosti. Zadružni podjetniški model je napreden in inkluziven, prispeva k pravi gospodarski pluralnosti, je nepogrešljiv del socialnega tržnega gospodarstva in v celoti v skladu z vrednotami evropske Pogodbe in cilji strategije Evropa 2020.

Zaradi svoje decentraliziranosti zadružni model pomembno prispeva k izvajanju prednostnih nalog direktive o obnovljivih virih energije do leta 2020 in k prehodu iz energije iz fosilnih na energijo iz obnovljivih virov. Državljani EU so v zadnjih desetih letih ustanovili več kot 1000 zadrug za energijo iz obnovljivih virov. Tudi zato smo v Evropskem parlamentu julija letos pozvali Komisijo, naj nameni posebno pozornost vlogi energetskih zadrug pri povečevanju uporabe obnovljivih virov energije in izboljševanju energetske učinkovitosti.

Spoštovani,

veliko je med prisotnimi tistih, ki vas je pripeljala trdna odločenost, da v trenutkih hude gospodarske, lahko pa rečemo tudi moralne krize naše družbe in države, poiščejo pot do trdnejše prihodnosti in spodobnega življenja z lastnimi močmi in lastno pametjo. To je gotovo bolj obetavna pot kot izkazovanje nezadovoljstva z vsem obstoječim, obupovanje in kazanje s prstom na krivce, ki jih je lažje najti kje drugje, kot doma, denimo v Bruslju.

Ni dvoma, da je Slovenija v slabi kondiciji, vendar se je treba zavedati, da so možnosti za izboljšanje gmotnega položaja in splošnega razpoloženja samo v skupnem, trdem delu in povezanosti. Torej v tistem, kar najbolj manjka v krogih ljudi, ki odločajo o državnih zadevah. V tem se razlikujemo od večine evropskih držav.

Prepričan sem, da je motiv, ki vas je pripeljal na današnjo konferenco tisti pravi, ki lahko pomaga vam, nam in naši državi. Forumu želim uspešno delo in veliko novih medčloveških povezav!

Hvala lepa.”

Na nacionalnem forumu socialnega podjetništva, Ljubljana, 2. 12. 2013

ž