O pravicah starejših v Evropskem parlamentu

EU parlament, Novice, Zunanja politika| 3. 12. 2013 | Ni komentarjev

print
V Evropskem parlamentu v Bruslju je potekala konferenca „Krepitev pravic starejših v Evropi – katera orodja?“, ki sta jo ob sodelovanju Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), HelpAge International, AGE Platform Europe in EURAG pripravila poslanca mag. Tanja Fajon (S&D) in Ivo Vajgl (ALDE).

Do konference je prišlo po tem, ko je vodstvo ZDUS letos poleti poslancema podrobno predstavilo svojo vlogo in prizadevanja v zvezi s pripravami predloga konvencije Združenih narodov za zaščito človekovih pravic starejših. Njeno sprejetje podpirata tudi pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za zunanje zadeve. ZDUS je aktivno vključen tudi v delo Odprte delovne skupine Združenih narodov o staranju (OEWG).

V uvodnem delu današnje konference je ob obeh poslancih spregovorila tudi predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak. Predstavila je nekaj statističnih podatkov, ki kažejo na zaskrbljujoč  ekonomsko-socialni položaj starejših v Sloveniji v povezavi z drugimi družbenimi skupinami. Tako kot je za življenjski standard starejših v Sloveniji nevaren trend zniževanja višine pokojnin od leta 2000 dalje in posledično naraščanje revščine med starejšimi, posebej v enočlanskih gospodinjstvih, je na udaru tudi aktivna populacija, saj se namreč razmerje med aktivno zaposlenimi in upokojenimi slabša, hkrati pa narašča tudi brezposelnost.

Ob drugih težavah, značilnih za sistem slovenskega zdravstva in socialnega varstva, je dr. Kožuh Novak omenila tudi nevarnost razraščanja nestrpnosti in sovraštva med generacijami. Kritično je ocenila ravnanje oziroma odnos politikov do starejših, saj da ignorirajo potrebe starejših in odrivajo starejše od aktivnega sodelovanja pri vodenju države.

Evropska poslanka mag. Tanja Fajon je uvodoma povedala:

Aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost sta aktualni vprašanji bolj kot kdajkoli doslej, saj bo Evropa 2050 najstarejša celina na svetu. Število oseb, starejših od 60 let, se bo povečalo s sedanjih 605 milijonov na kar dve milijardi. Povprečna starost Evropejca bo takrat 49 let, danes je 39, zaskrbljujoča pa je tudi nizka rodnost. Ti izzivi zahtevajo inovativno načrtovanje. Tudi v Sloveniji potrebujemo celovito strategijo starajoče družbe.

Rabimo boljše razumevanje, kaj je človeško dostojanstvo, skozi vsa leta našega življenja. Spoštovati moramo različnost naših družb. Skrbeti moramo za najbolj ranljive. Vsak med nami je v določenem obdobju življenja ranljiv. Današnja konferenca je opozorila na vrsto izzivov, ampak tudi na vrsto primerov dobrih praks, ki jih v Sloveniji izvajajo številni prostovoljci. Te je treba podpreti na vseh nivojih.

Evropski poslanec Ivo Vajgl je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal:

Žal smo priče trendu, ko starejši vse bolj, na jesen svojega življenja, znova prevzemajo odgovornost in skrb za svoje otroke, pripadnike srednje generacije, ki ob posledicah ekonomskega pešanja v velikem delu članic EU vse težje poskrbijo zase in za svoje otroke.

Vse številnejši revni zaposleni so torej naši otroci, ki nas spet in vse bolj potrebujejo. Tudi zato naš čas zaznamuje vnovična krepitev družinskih vezi, sodelovanja med generacijami na individualni, vsakodnevni ravni. Poskrbeti pa moramo tudi za primerne sistemske mehanizme spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja in krepitve moči starejših (empowerment).

Svetovna skupnost ne more in ne sme več spregledovati dejstva, da je na svetu, ne glede na to, v kakšnih tipih družb živijo, veliko starejših ljudi, ki imajo svoje, povsem specifične potrebe, pričakovanja, interese in ambicije.“

Na konferenci je bilo predstavljenih tudi več primerov dobre prakse iz Slovenije za krepitev pravic starejših in izboljšanje njihovega položaja.

Konferenca „Krepitev pravic starejših v Evropi – katera orodja?”, EP, Bruselj, 3. 12. 2013

ž