Vajgl predstavil svoje delo in prioritete v Evropskem parlamentu

Novice| 27. 7. 2009 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavil svoje delo in prioritete v Evropskem parlamentu.

Vajgl je povedal, da se je Evropski parlament v tem mandatu konstituiral in s svojim rednim delom začel zelo hitro, in to ne gre zgolj formalno, začelo se je že vsebinsko delo. “Kriza, v kateri se nahajamo je bila pospešek idej, da se ne ustvarja vakuum, ko gre za upravljanje z Evropsko unijo in iskanjem odgovorov na krizo, tako da so bili vsi odbori konstituirani v najkrajšem času”, je dejal Ivo Vajgl (ALDE/Zares).

Ivo Vajgl je postal član odbora za razvoj, pododbora za varnost in obrambo ter odbora za zunanje zadeve, kjer je nadomestni član, kar pomeni, da se udeležuje sej z vsemi pravicami, razen pravice do glasovanja.

Evroposlanec Vajgl je komentiral tudi različne javne ocene o  izbiri slovenskih poslancev za članstvo v različnih odborih evropskega parlamenta. Prepričan je, da so si vsi slovenski poslanci prizadevali dobiti mesta v odborih v katerih bi lahko intenzivno promovirali tudi slovenske interese. Sam si je želel postati tudi član odbora regij, vendar o tem, kateri poslanec je član katerega odbora, poslanci sami nimajo veliko vpliva. “Dejstvo je, da je članstvo v odborih rezultat izbire na podlagi d’hontovega sistema, ki najprej rangira posamezne politične skupine, potem države in v najmanjši meri posameznike. Ker je Slovenija majhna država, je torej vpliv posameznika izredno omejen. Tako slovenski poslanci lahko več ali manj izbirajo oziroma kandidirajo za mesto podpredsednika raznih delegacij, ne pa odborov,” je še pojasnil.

Vajgl je poudaril, da je zadovoljen z izborom odborov, v katere je bil imenovan, saj bo v največji meri lahko izkoristil svoje dosedanje delo in mednarodne izkušnje, poznavanje mednarodnega okolja ter osebne zveze. Prepričan je, da ima verjetno vsak poslanec konkretne ideje o projektih, ki bi jih lahko uresničil, realiziral ali podpiral v evropskem parlamentu.

V prvi fazi se je pri svojem evropskem poslanstvu že dogovarjal z mariborskimi predstavniki, kjer se bo izrecno angažiral v okviru projekta kulturne prestolnice Evrope 2012.

Drugi projekt, postavljen med prioritete, je, da bi eno od slovenskih regij po vzoru avstrijskega Waldviertla namenili izključno ekološki pridelavi hrane. Za ta projekt je že navezal stik s pristojnimi oblastmi. Ob tem namerava tudi sam obiskati Waldviertl, kjer so izvedli popolno preusmeritev na okolju prijazne obdelave in obnovljive vire energije, “projekt je uporaben, izdelki pa so posredovani do končnega potrošnika z visoko dodano vrednostjo.”

Ivo Vajgl v kratkem namerava, v okviru odbora za razvoj, opozoriti na še eno prioriteto slovenske zunanje politike, to je projekt nekdanjega predsednika republike dr. Janeza Drnovška – kot prispevek miru v Darfurju. Ob tem namerava predlagati koordinatorja za humanitarne zadeve pri Sudanski osvobodilni vojski (SLA) Sulejmana Jamusa za nagrado Saharov, ki jo Evropski parlament vsako leto podeljuje borcem za človekove pravice. Za to sicer potrebuje podpise 40 poslancev in Vajgl ne dvomi, da jih bo dobil. Kriza v Darfurju po besedah Vajgla ni zgolj humanitarna katastrofa, saj razkriva vso problematiko neuresničene razvojne politike Evropske unije v tretjem svetu.

Vajgl se je ustavil tudi ob dejstvu, da je imel Evropski parlament dve izredno zanimivi razpravi o zunanji politiki. V sklopu predsedovanja Svetu EU je že dvakrat nastopil švedski zunanji minister Bildt, ki se je dotaknil tudi vprašanja Hrvaške v kontekstu širitve. Ob tem se je dvakrat tudi sam sešel z Bildtom in Vajglovo prepričanje je, da se namerava zelo zavzeto posvečati slovensko-hrvaškim vprašanjem in pomagati poiskati ustrezno rešitev. Vajgl je izrazil mnenje, da mora, če hoče priti do nekega rezultata v času predsedovanja, nadaljevati tam, kjer je končal evropski komisar za širitev Olli Rehn in opozoril, da gre za mejni problem, ne za drugorazredno vprašanje. Rešiti pa ga je možno zgolj “s pripravljenostjo obeh držav s kompromisom;, Slovenija je svoj del na poti k temu kompromisu že prehodila.”

Po Vajglovih besedah je bil Bildt na odboru za zunanjo politiko angažiran, resen in, tako Vajgl “enako kritičen, ko gre za slovensko in hrvaško stran, ko gre za retoriko, ki se uporablja v političnem jeziku.” Opozorilo se Vajglu zdi vmesno, saj se tudi sam zavzema, da politiki ne bi prispevali k sovražnemu govoru in povečevanju napetosti med državama.

Vajgl se je o slovensko-hrvaškem vprašanju pogovarjal tudi z ostalimi evropskimi poslanci, med drugim z Hanessom Swobodo in Doris Pack, ki pokažejo razumevanje za slovensko stališče, ko se jim razloži, za kaj v bistvu gre.

ž