V Mariboru predstavili projekt Marjetica

Novice| 26. 2. 2010 | Ni komentarjev

print
Na delavnici o zagotavljanju večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki jo je sklical Ivo Vajgl , poslanec v evropskem parlamentu, v mariborskem hotelu Betnava, so člani iniciativne skupine danes predstavili prve korake Programa Marjetica.

Na novinarski konferenci, ki je potekala med delavnico, so predstavili tudi njen namen delavnice in zaključke. Pri pripravi programa Marjetica so uporabili tudi bogate izkušnje iz avstrijske regije Waldviertl, kjer podoben program že vrsto let uspešno izvajajo tudi s pomočjo  sredstev Evropske unije.

Na delavnici, ki je pritegnila veliko število zainteresiranih slušateljev, so v uvodu program Marjetica predstavili prof. dr. Dušan Radonjič, doc. dr. Vesna Smaka Kincl, kot član in članica projektne skupine ter prof. dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS. V drugem delu delavnice so primer dobre prakse iz avstrijske regije Waldviertel predstavili Agnes Schrierhuber, n dolgoletna evropska poslanka in pobudnica avstrijskega projekta, dipl. ing. Ernst Reisinger, predstavnik regije Waldviertl in ing. Gerhard Zinner, direktor podjetja Waldland. O možnostih implementacije projekta v Sloveniji pa so v zaključnem delu spregovorili dr. Andrej Horvat, državni sekretar za Pomurje, Irena Majcen, županja Slovenske Bistrice in predstavnica Skupnosti Slovenskih občin ter mag. Matjaž Grkman, sekretar v sektorju za kmetijske trge in Alenka Šesek, višja svetovalka v sektorju za razvoj podeželja in strukturne politike, kot predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Evroposlanec Ivo Vajgl je strnil  misli o dogodku. “Pri današnji delavnici gre za predstavitev vrste razmišljanj in pobud, ki so nastajale tako v akademskih krogih, kot tudi v krogih kmetijstva in se dokončno razvile v teh okoliščinah vsesplošne krize. Projekt Marjetica želi osmisliti področja varne hrane, obnovljivih virov energije, ohranjanje krajine, naših vasi in podeželja. Realizacija projekta bo dala novo perspektivo kmetijstvu in razvoju podeželja. Prav zato smo povabili naše kolege iz Avstrije, kjer se je podoben projekt začel že pred 30 leti in regijo Waldviertel iz najbolj zaostale avstrijske regije popeljal do ene bolj razvitih. Vse to je Avstrijcem uspelo predvsem zaradi povezovanja  proizvajalcev in prodajalcev, kar je rezultiralo v ustanovitvi podjetja Waldland, ki združuje 800 kmetij, vsa zemlja pa ostaja v stoodstotni lasti kmetov.”

“V veselje mi je, da so podporo našemu projektu že izpričali vlada, občine, univerze, različna združenja in sami kmetovalci. Ne gre pričakovati, da se bo projekt uresničil kar v trenutku, ampak nekje je treba začeti, ideja gre v smer, da bi projekt za začetek poskušali realizirali v Pomurju,” je zaključil Vajgl.

Izkušnje iz avstrijske regije Waldviertel je strnila pobudnica avstrijskega projekta Agnes Schrierhuber: “Projekt smo zastavili pred 30 leti in še vedno poteka. Naša regijo, ki meri 2/3 slovenskega ozemlja je primerljiva s Slovenijo, zato me veseli, da lahko s svojimi izkušnjami in primeri dobre prakse pomagamo kolegom v Sloveniji. Ogromno investiramo v raziskave, sodelujemo z univerzami, naše geslo pa ostaja: Mi ustvarjamo kvaliteto, ne kvantitete. Naša blagovna znamka Waldland se ukvarja predvsem s pridelavo zdrave ekološke hrane, pridelavo zelišč za farmacevtska podjetja in kozmetične hiše, pridelavo rastlinskih olj, ekološkega lanenih izdelkov, tekstila in oblačil,…”

Tadej Slapnik je opozoril, da je za slovensko kmetijstvo v primerjavi s stanjem kmetijstva v drugih državah članicah EU značilna nizka produktivnost, nizka delovna intenzivnost in nizka stopnja profesionalizacije. Na slovenskem podeželju beležimo izrazite negativne demografske in gospodarske trende. Hkrati pa Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko živilskih proizvodih; stopnja samooskrbe z zelenjavo je pod 40%, z žitom med 50 in 60 %, s svežim sadjem in krompirjem pa med 60 in 70 %. Poudaril je, da nas izkušnje ob svetovni finančni krize in gospodarski recesiji opozarjajo, da moramo spremeniti dosedanje razvojne strategije, pri čemer moramo upoštevati in vzpostavljati tudi  drugačen sistem vrednot. Poročilo o izvajanju evropskega načrta za oživitev gospodarstva (The European Economic Recovery Plan – EERP) iz decembra 2009 namreč ocenjuje, da se bodo razmere na socialnem področju in na področju zaposlovanja v letu 2010 v EU še poslabšale. V boju proti uresničitvi takšnih napovedi je po Slapnikovem mnenju potreben program Marjetica, saj temelječ na družbeno – socialnem podjetništvu in načelih poštenega trgovanja (fair-trade) predstavlja inovativen program izvajanja skladnega regionalnega razvoja  v Sloveniji.

Dr. Dušan Radonjič je predstavil program Marjetica, ki predstavlja dodatni ekonomski in socialni potencial v zapletenem obdobju ekonomske krize in vzpodbuja razvoj novega pristopa k socialni državi in družbeni pravičnosti. “To je program, ki lahko spremeni način življenja, stke pomembne socialne in ekonomske vezi med različnimi skupinami prebivalcev v državi in marsikomu pokaže izhod iz socialne in osebnostne krize. Od programa pričakuje, da bo v našo družbo vnesel drugačne življenjske vrednote, spremenil način življenja in razmišljanja ter hkrati izboljšal ekonomsko stanje vseh deležnikov. Opozoril je, da je bilo v preteklosti v Sloveniji izvedenih že kar nekaj parcialnih poskusov vzpostavljanja prepotrebnega sožitja med podeželjem in mestom, kar bi obojim prineslo velike prednosti, vendar so ti poskusi zaradi prevelike razdrobljenosti v nacionalnem prostoru ostali le na nivoju prvih korakov. Vzrok za to vidi tudi v dejstvu, da so aktivnosti premalo sistemsko in celostno urejene, kar posledično ne prinaša želenih rezultatov. Izkušnje iz sosednje Avstrije pa kažejo, da je vzpostavitev sožitja med podeželjem in mestom vendarle mogoča.”

Dr. Andrej Horvat, državni sekretar za Pomurje je predstavil njegove poglede na možnost implementacije projekta Marjetica v Pomurju. “Takih pobud je bilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji že kar nekaj, ni pa skupne platforme in tu jaz vidim bistvo projekta Marjetica, saj bi vse te pobude lahko povezal in združil. Imamo pridne roke, a to ni zadosti, potrebujemo tudi pamet. Le z vlaganjem v razvoj lahko dolgoročno pomagamo podeželju. Projekt je prav tako dobra osnova za vzhodno kohezijsko regijo, saj bi se dalo zanj počrpati ustrezna kohezijska sredstva.”

Gregor Jager je program Marjetica oziroma program Zagotavljanje večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi opisal, kot multidisciplinarni program, ki bo imel večplastne učinke  in  pozitivne posledice na različne nivoje življenja v naši družbi, predvsem s svojim vplivom na povečanje samooskrbe z doma pridelanimi svežimi živili na kmetijstvo, razvoj podeželja, zagotavljanje prehranske varnosti, varovanje okolja, ohranjanje naravnih virov, ohranjanje obdelanih kmetijskih zemljišč in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje kulturne krajine, nacionalno varnost, zdravstvo, izobraževanje, socialo, gospodarstvo, trajnostno energetiko, trajnostni promet, podnebne spremembe in turizem. Poudaril je, da program vključuje veliko število različnih partnerjev, z osnovnim namenom, da s sodelovanjem pri njegovi realizaciji vsi partnerji pridobijo.

Dr. Vesna Smaka Kincl je ob zaključku novinarske konference predstavila zaključni predlog delavnice. “Da se glede na smeri razvojnih prioritet ter strateških ukrepov razvojnih politik, v okviru katerih je kot horizontalna prioriteta opredeljen prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo na eni strani in spodbujanje konkurenčnosti na drugi strani, hkrati pa zagotavljanje socialne kohezije ter izvajanje učinkovite okoljske in podnebne politike, kot so spodbujanje obnovljivih virov energije, prilagajanje na podnebne spremembe, dvig konkurenčnosti kmetijstva in živilsko predelovalne industrije ter optimizacija gospodarjenja z gozdovi, kot ena izmed razvojnih prioritet prepozna celoviti program Marjetica, torej program Zagotavljanje večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Predlagamo, da se program Marjetica vključi v dokument Program državnih razvojnih prioritet in investicij (DRPI), ki bo srednjeročni izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja in bo natančneje definiral ter finančno ovrednotil razvojne prioritete tako na ravni vseh razvojnih politik kot tudi na ravni posamezne razvojne politike.”

ž