Vajgl v Studiu City o “komisarski sagi”

EU parlament, Novice| 14. 10. 2014 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl  je v živo iz Bruslja v oddaji Studio City ob nekdanji evropski poslanki dr. Romani Jordan komentiral dogajanje glede imenovanja slovenske kandidatke za komisarko v Evropski komisiji.

V nadaljevanju objavljamo odgovore evropskega poslanca Iva Vajgla na vprašanja voditelja oddaje mag. Marcela Štefančiča:

Štefančič: Ali je hoja po žerjavici proevropska? G. Vajgl, Violeta Bulc se za razliko od Alenke Bratušek ni predlagala sama, zna angleško, ni pela antifašističnih pesmi, zna hodit po žerjavici, poleg tega je ženska in liberalka, natanko to kar iščejo. Ali to pomeni, da je tako rekoč že prestala zaslišanje v Evropskem parlamentu, ali to pomeni, da je tako rekoč že skozi?

Vajgl: Mislim, da bo, ko bo zaslišanje končano. Verjamem pa, da bo razpoloženje v dvorani, zaslišanje veliko manj dramatično, veliko manj ostrine, veliko manj malicioznosti, kot ga je bilo ob zaslišanju Alenke Bratušek. Poleg tega si parlament ne more dovoliti še nekega novega fiaska, ker bi verjetno s tem povzročil splošno krizo v Evropski uniji, in zato verjamem, da bo to zaslišanje uspešno, verjamem pa tudi, da bo tudi zaradi tega, ker sem imel danes zjutraj priložnost se pogovarjati z ga. Bulc in mislim, da gre na zaslišanje dobro pripravljena, da ve, kaj je bilo narobe pri prejšnjem. Nečesa pa ne ve, ne ve natančno, za kakšen resor se pravzaprav poteguje in kakšna bo tema njenega zaslišanja. To je pa precejšen hendikep.

Štefančič: G. Vajgl, zgodilo se je nekaj čudnega, vsi moški komisarski kandidati, Madžar, Britanec, Španec, so šli skozi, pa četudi so bili sporni, neprepričljivi, Alenka Bratušek pa pač ne. Bi šla skozi, če bi bila Alen, ne pa Alenka?

Vajgl: Mislim, da bi nekaj popusta dobila, če bi bila moški, dejstvo je, da so tudi poslanci v Evropskem parlamentu okuženi z virusom seksizma in da so trši in nepopustljivejši, ko gre za ženske.

Štefančič: Se vam zdi, da je banalnost prepričljivejša, če prihaja iz moških ust?

Vajgl: Ja, pravzaprav ja, ne bi rekel, da je bila slabost Bratuškove banalnost, bolj je bilo to, kar je rekla kolegica Jordan, pomanjkanje samozavesti, pomanjkanje tega, da bi posredovala vtis, da bo dober lider na svojem področju. Tega Bratuškova ni naredila.

Štefančič: G. Vajgl, Slovenija sama imenuje svojega kandidata oziroma kandidatko za komisarja, v tem je suverena, tako pravi Lizbonska pogodba, ampak najmočnejša politična skupina Evropska Ljudska stranka in evropski socialdemokrati so predlagali Tanjo Fajon. Pomeni, da v Bruslju Slovenije ne jemljejo resno, da jo imajo za vodljivo, ustrežljivo, češ, Slovenija bo itak naredila to, kar ji bomo rekli, saj to že itak ves čas počne?

Vajgl: Slovenija je že velikokrat dala razloge za to, da jo kvalificirajo kot državo, ki izredno težko dosega soglasje za nek razumen predlog. Rezultat tega je seveda podcenjevanje in višek takšnega podcenjevanja je ravno to, da si dve veliki politični stranki v Evropskem parlamentu dovoljujeta klicati imena tako kot pri baseballu, kdo bo naslednji udaril in to je seveda nesprejemljivo. Slovenija ima suvereno pravico, da imenuje svojega kandidata in nihče drug ga ne more imenovati iz kakršnih koli drugih razlogov, tako da zaradi tega smo mi liberalci in tudi jaz osebno takšno prakso zavrnili.

Štefančič: G. Vajgl, zadnje čase stalno poslušamo, kako slovenski komisar ne more pravzaprav branit slovenskih interesov, ampak evropske interese. Ko že ravno to poslušamo, poglejte, Francozi bodo letos presegli z Maastrichtskim sporazumom določeno stopnjo proračunskega primanjkljaja, novi komisar za finance pa bo Francoz. A hočete reči, da bo Francoz finančno kaznoval Francijo, ker bo presegla proračunski primanjkljaj?

Vajgl: Evropski komisarji so po definiciji evropski komisarji in niso nacionalni komisarji, tako da ta stvar seveda formalno drži. Jasno pa je, da vsak komisar, zlasti komisarji iz velikih držav, delajo v tesnem dogovoru s svojo vlado in vodijo račune o specifičnih interesih svoje države. Mislim, da tukaj Slovenija nima nobene potrebe, da je izjema, in vsak komisar lahko tudi marsikaj naredi za določen specifičen interes za državo, iz katere prihaja. Tako, da se mi včasih obnašamo malo čistunsko, ko gre za to stvar. Rad bi pa še nekaj dodal, namreč o tem kravatarstvu, kar me je nekoliko zbodlo, namreč gotovo je, da obešati Bratuškovi slovenski diskurz o komunizmu, o kravatarstvu, je bilo nekaj, česar si ni zaslužila in kar je prišlo iz domače slovenske politike.

ž