“Ne velikost, dejanja določajo ugled države”

Novice, Zunanja politika| 4. 11. 2014 | Ni komentarjev

print
Evropski poslance Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) se je 3. novembra 2014 udeležil razprave z naslovom Pogledi slovenskih evroposlancev na dileme in prihodnost Evropske unije, ki jo je v Ljubljani priredilo društvo Forum 21 pod vodstvom nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Na razpravi, ki jo je povezovala novinarka, publicistka in nekdanja evropska poslanka mag. Mojca Drčar Murko, so sodelovali še Lojze Peterle v imenu Evropske ljudske stranke (EPP), Tanja Fajon (S&D), dr. Igor Šoltes (Zeleni) in poslanka iz Avstrije dr. Angelika Mlinar (Alde).

Mag. Mojca Drčar Murko je v svojem uvodu predstavila vrsto zanimivih izhodišč o aktualnih izzivih in perspektivah Evropske unije oziroma Evrope, ki da je „v osnovi mirovni projekt“, nastal sprva na podlagi ekonomskih interesov primerljivih držav. Za mir pa si je treba, kot je zapisal že nemški filozof Kantprizadevati in ga vzpostaviti. Glede kritik evropske demokracije je med drugim, dejala, da je eno izmed načel evropske demokracije „samo-omejitev“. Opozorila je na vse bolj živahno razpravo o „variacijah kapitalizma“, o katerem da je v EU težko doseči soglasje.

Ob tem se je vprašala, ali je možna rešitev razvoj po načelu „koncentričnih krogov“, ki deloma že poteka (npr. evro-skupina, Schengen) in dejala, da je evro obris politične in ekonomske identitete EU. Je pa ob tem opozorila, da je prav skupna evropska valuta pokazala, kako nepripravljene so bile nekatere države na zaostrene razmere na globalnem trgu. Kljub vsemu je prepričana, da je rešitev „več Evrope, ne manj“.

Ivo Vajgl je v svojem prispevku na konkretnem primeru, izkušnji z nedavnega potovanja v Etiopijo, kjer si je z nekaterimi poslanci EP ogledal, kako EU humanitarno in razvojno pomaga Afriki, pojasnil, kako veliko srečo imamo, da živimo v Evropski uniji, v izobilju in varnosti. Menil je, da bi tudi v Sloveniji  lahko pogosteje razmišljali, da nismo sami, da bi lahko pokazali več solidarnosti in sočutja do prebivalcev revnih držav ali prebivalstva, ki se je znašlo v oboroženih konfliktih. „Ker bi verjetno ugotovili, da naši problemi niso tako pošastno grozni“, je dejal Vajgl, ki je kot član zunanje-političnega odbora EP posebej dejaven glede aktivnosti EU na področju zunanje politike in geostrategije.

Po njegovem mnenju se bo EU „realizirala kot notranji koncept“ tedaj, ko bo našla svoje mesto v globalnem kontekstu (v ekonomskem, kulturnem ipd. smislu). Spomnil je, da je EU leta 2004 z zadnjo širitvijo naredila pomemben korak, saj so se ji pridružile države, ki so zadnja desetletja hodile po drugačnih razvojnih tirnicah. Glede prihodnje širitve je Vajgl izrazil zaskrbljenost, sicer zagovarja širitev po načelu „velikega poka“, meni tudi, da premalo pozornosti namenjamo Turčiji in njeni evropski perspektivi.

V zvezi z (zunanjepolitično) vlogo Slovenije znotraj EU je menil, da bi lahko pokazala več samozavesti in, na primer, sledila Švedski ter priznala Palestino in Zahodno Saharo.Ni velikost tista, ki določa ugled države, temveč njena dejanja“, je poudaril Vajgl. Prepričan je, da bi imeli lahko kot članica EU dejavnejšo vlogo pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike EU, ki se je v primeru ukrajinsko-ruskega spora izkazala kot „katastrofalna“. Vajgl je bil kritičen: „Vojno v Evropi smo sprejeli kot nekaj normalnega, disciplinirano smo vstopili v to igro. Sem za etiko v politiki, tako domači, kot tudi mednarodni.“

O odnosih med institucijami EU je Vajgl ocenil, da se bo gotovo nadaljevala razprava o odnosih med evropskimi parlamentom, komisijo in svetom. O obnovi ideje o stari Evropi (12 „starih“ članic EU) je menil, da ni realna. Glede umeščanja Slovenije v evropski in globalni prostor pa je znova opozoril, da bistveno premalo pozornosti namenjamo kulturi.

Foto galerija

ž