Zakaj podpiram arbitražni sporazum?

Novice| 1. 6. 2010 | Ni komentarjev

print
(Ne)sporazumevanje Slovenije in Hrvaške o tem, kje med državama, na kopnem in na morju, teče pravična meja, je vsa leta od osamosvojitve potekalo po scenariju »rovovskih« obrambnih bitk. Hrvaška je vsakokratna zatišja izkoristila zato, da je  meje “svojega” pomaknila nekoliko dlje v področje, ki je bilo bodisi sporno ali pa kar nesporno slovensko.

Očitno je, da z izjemo Drnovška in Račana, v nobeni izmed držav ni bilo politikov, voditeljev, ki bi preko imperativne želje ugajati lastnim volivcem in javnosti, poskušali stopiti po  nehvaležni poti iskanja kompromisa.

Zaradi tega smo prišli do točke, ko so se interesi sosednje Hrvaške in z njimi strategija Evropske unije – širiti področje varnosti in napredka proti jugovzhodu, soočili z nesposobnostjo in nepripravljenostjo politik za dvostransko reševanje problemov.

Arbitražni sporazum torej ni zgolj domislica in dosežek ambicioznega premierja in njegove kolegice na Hrvaškem, ampak kot ena izmed možnosti – poslužiti se pomoči tretje strani, edina logična, skorajda izsiljena ali vsiljena oblika reševanja mednarodnih sporov v trenutku, ko presežejo dimenzijo sosedskega prepira.

Sporazum o arbitraži bi bil lahko tudi boljši in za Slovenijo manj tvegan, če bi imel vgrajeno časovno varovalko in bi rešitev mejnega problema uvrstil pred podpis pristopne pogodbe Hrvaške za članstvo v EU.

Kljub temu, da sem  na tem stališču vztrajal vseskozi in da ne verjamem, da Slovenija svojega članstva v EU in predsedovanja EU ne bi mogla “vnovčiti” zase ugodneje, menim da v tem trenutku ni boljše izbire od te, da sporazum podpremo, in da državljani Slovenije glasujejo ZA.

V nasprotnem primeru ne bodo samo kaznovali vlado Boruta Pahorja, ampak preprečili to, da se Slovenija izvije iz primeža negotovosti, političnih špekulacij, iluzornih  predstav in stalnih sosedskih sporov ter da se končno, politiki in javnosti, posvetimo tehtnim problemom, ki v pogojih gospodarske krize in globalnih sprememb v svetu, od nas zahtevajo, da postanemo moderna in učinkovita država .

Ivo Vajgl

ž