Vajgl o direktivi o kapitalskih zahtevah CRD3

Novice| 6. 7. 2010 | Ni komentarjev

print
Ena od pomembnejših točk julijskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta je tudi na glasovanje o direktivi o kapitalskih zahtevah CRD3, ki prinaša nova pravila glede kapitalskih zahtev za trgovalno knjigo in v zvezi z resekuritizacijo, obenem pa nova pravila pri nagrajevanju menedžerjev v bankah.

Evroposlanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares) je o omenjeni direktivi povedal: 

Glasoval bom za potrditev direktive. O teh vprašanjih smo večkrat razpravljali na Odboru za finančno krizo v Evropskem parlamentu katerega član sem in tam sem zaznal enotno mnenje o nujnosti sprememb. Finančna kriza je resno pokazala na pomanjkljivosti zakonodaje, ko gre za poslovanje finančnih institucij in njihove metode nagrajevanja. Osnovno poslanstvo bank je postalo takorekoč drugotnega pomena, veliko je bilo slabih investicij, iskanja hitrih zaslužkov na trgih tveganega kapitala ipd. Ko je pritok svežega kapitala usahnil, so se banke znašle v resnih težavah, marsikje so morali na pomoč pristopiti vlade z denarjem davkoplačevalcev. Pravtako menim, da so bile višine nagrad vodilnim uslužbencem moralno sporne, v nekaterih primerih pa tudi v nesorazmerju s poslovanjem same institucije.

Na to sem večkrat opozoril v času lanske volilne kampanje. Nemoralno visoke nagrade so se v Sloveniji pojavile tudi na drugih področjih, ne zgolj v bančništvu.

Glavna cilja direktive sta dva. Prvič, z direktivo želimo dvigniti kapitalsko ustreznost finančnih institucij ter s tem uravnotežiti sprejemanje tveganj na finančnih trgih in zagotoviti stabilnost finančnega sektorja.  Drugič, želimo urediti področje nagrajevanja v finančnem sektorju, ki je v preteklosti pripeljalo do kulture prevelikih tveganj, saj so večji dobički na kratek rok zagotovili posameznikom večji zaslužek.  Na dolgi rok pa so se njihove investicije lahko banki dejanski prinesle izgubo. O tem imamo nekaj poučnih zgodb, predvsem v Veliki Britaniji in Franciji.  Menim, da je prav, da ti dve stvari popravimo, v želji, da se podobne zgodbe v prihodnje ne bodo ponovile.

Glavno vodilo sprejemanja zakonodaje je bila želja, da mora finančna ustanova tvegano trgovanje na finančnih trgih varovati z zadostno mero kapitala, da v primeru težav ne pride do zlomov in državnih posredovanj. Slovenske finančne ustanove bodo, tako kot vse ostale evropske finančne ustanove, morale posrkbeti, da bodo za tvegano trgovanje sprejemale odgovornost. Odločitev posamezne institucije bo seveda v kakšni meri trgovati z bolj tveganimi instrumenti. Vsekakor bo potreben razmislek o drugačnih strategijah teh ustanov na podlagi boljših analiz tveganj. Zavedamo se, da bo prehod na nov zakonodajni okvir lahko tudi zahteven, zato smo predvideli tudi prehodno obdobje v katerem se lahko finančne ustanove prilagodijo.

 Prepričan sem, da imajo finančne institucije pri svojem poslovanju dovolj manevrskega prostora, da se temu prilagodijo brez dodatne bremenitve svojih strank. Urejanje sistema nagrajevanja, predvsem vezanje na dejansko uspešnost poslovanja in zamik v izplačilih, je eno področje kjer banke lahko izboljšajo svoje poslovanje. Podobno lahko storijo s tveganimi naložbami, kjer so se v preteklosti pridelale izgube. Na našem bančnem trgu je danes tudi dovolj institucij, ki se bodo vsekakor potrudile, da ohranijo ali pridobijo nove stranke, za to me ne skrbi. Vsekakor pa bo potrošnik z novo zakonodajo dobil bolj stabilno bančno okolje.”

ž