Razmisleki o Zahodni Sahari « Ivo Vajgl

Razmisleki o Zahodni Sahari

Človekove pravice, EU parlament, Novice, sociala, Zahodna Sahara, Zunanja politika| 20. 9. 2016 | Ni komentarjev

print
Danes je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom “Nedokončana evropska dekolonizacija – razmisleki o Zahodni Sahari“, ki jo je pripravil evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ DeSUS), med drugim tudi član parlamentarne medskupine o Zahodni Sahari.

Vse od začetka nastopa prvega mandata evropskega poslanca se Vajgl zavzema za pravice Zahodnosaharcev, za spoštovanje mednarodnega prava ter za pravico do samoodločbe in življenja v lastni samostojni državi. Pri svojem delovanju redno opozarja na hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava s strani maroških oblasti.

Uvodoma je Ivo Vajgl pojasnil, da je sredi septembra letos Sodišče Evropske Unije v primeru (ne)veljavnosti sporazumov EU – Maroko na ozemlju Zahodne Sahare sprejelo in objavilo mnenje pravnega svetovalca Sodišča Melchiorja Watheleta, ki navaja, da se tako pridružitveni kot tudi liberalizacijski sporazum med EU in Marokom ne bi smela uporabljati na ozemlju Zahodne Sahare.

Pri tem je poudaril, da bodo v odboru EP za zunanje zadeve (AFET), katerega član je, zahtevali parlamentarno razpravo o tem, kot tudi, da mora Evropska komisija ravnati v skladu z odločitvijo Sodišča, sprejeto lani decembra, ki je odpravila uporabo sporazumov med EU in Marokom v Zahodni Sahari. »Članice EU in Komisija morajo prenehati ignorirati mednarodno pravo in namesto tega pričeti sodelovati pri iskanju rešitve za prenehanje kršenja človekovih pravic v Zahodni Sahari,« je dejal Vajgl. Po njegovem mnenju bi v primeru, da trgovinski sporazum med EU in Marokom pade, to vplivalo tudi na ribiški sporazum med omenjenima stranema.

Vajgl je tudi prepričan, da mora EU najti dogovore z državami, ki imajo izhod na Mediteransko morje in so tranzitne za prihod beguncev iz afriške celine. Že pred leti je opozarjal: »Če mi ne bomo šli v Afriko, bo Afrika prišla k nam. Ljudje iščejo pot do boljšega življenja

»Maroške oblasti uspešno prepričujejo člane Evropskega parlamenta, politike in druge, kako je Maroko demokratična država. Zahodno Saharo opisujejo kot poligon za urjenje teroristov, kar seveda ni res. Maroška propaganda je izjemno učinkovita, pri tem igra pomembno vlogo korupcija, tako politična kot gospodarska,« je dejal Vajgl in poudaril, da bodo v EP nadaljevali s svojim delom v podporo zahodnosaharskemu ljudstvu in se zavzemali za njihove temeljne pravice. Pri tem je poudaril, da je zelo pomembna stalna pomoč, ki jo prejemajo Zahodnosaharci iz različnih držav, predvsem iz Španije in Venezuele.

V primeru Zahodne Sahare gre po Vajglovem mnenju za igro na vse ali nič. »Pravica do samoodločbe je zapisana v ustanovni listini Združenih narodov. Zahodni Sahari se ta pravica odreka že 40 let. Rešitev bi morala biti v interesu vsem nam, EU, Združenim narodom, nacionalnim državam, …. Slovenija, ki sledi mednarodni skupnosti in podaljšuje status quo, mora spoštovati odločitev mednarodnega sodišča in v zvezi s tem nekaj narediti in ne zgolj slediti,« je poudaril Vajgl.

Ob tej priložnosti je Vajgl izpostavil tudi namero Ministrstva za zunanje zadeve o odprtju veleposlaništva Republike Slovenije v Maroku, ki je po njegovem mnenju popolnoma zgrešena in absurdna, med drugim Maroko kot edina afriška država tudi ni članica Afriške unije.

Sledila je predstavitev študije “Vsakdanje življenje saharskega ljudstva – življenje v izgnanstvu” (“The everyday reality of Sahrawi people: living in the exile“), ki je del širšega civilnodružbenega projekta z imenom Zgodba pozabljenega zahodnosaharskega ljudstva (“The Story of Western Sahara’s Forgotten People”). Avtorja študije, sociolog Simon Dreven, koordinator projekta in direktor zavoda Reflektum, in študent analitske sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Rok Ramšak, sta na kratko povzela študijo in orisala večplastnost problema Zahodne Sahare ter desetletja nerazrešeni problem maroške okupacije zahodnosaharskega ozemlja.

Študija, katere soavtorica je tudi Cvetka Poprask, diplomantka mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in podiplomske študentke mednarodnega prava na pravno-ekonomsko-upravni fakulteti Univerze v Utrechtu na Nizozemskem, je nastala na podlagi njihovega letošnjega obiska Zahodne Sahare oz. begunskih zahodnosaharskih taborišč na jugu Alžirije in osvobojenega ozemlja Zahodne Sahare pod nadzorom Fronte Polisario. Njen namen je predvsem izboljšati obveščenost in ozaveščenost javnosti o t. im. poslednji evropski koloniji Zahodni Sahari tako v Sloveniji kot tudi širše.

Vsebina študije je posvečena vsakdanjemu življenju Zahodnosahark in Zahodnosaharcev, vključno s stanjem na področju stanovanjske oskrbe, šolstva, zdravstva, ekonomije, pa tudi na področju varstva človekovih pravic, zlasti ranljivih družbenih skupin.

Avtorji študije so doslej pripravili tudi dve potopisni predavanji in dobrodelno dražbo fotografij Roka Ramšaka, tako zbrana sredstva pa so poslali centru za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v begunskem taborišču Smara za obnovo. V okviru omenjenega projekta se zbirajo tudi donacije za pomoč Zahodnosaharcem, saj jih je v začetku avgusta znova prizadelo močno deževje, ki je porušilo številna bivališča, šole in bolnišnice.

Dogodek in študijo je finančno podprla skupina ALDE –  Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž