Podnebne spremembe in begunci – izziv tega tisočletja

EU parlament, Novice, Okolje, sociala, Zunanja politika| 21. 9. 2016 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl je 20. septembra v Novem mestu priredil okroglo mizo z naslovom Voda, hrana, podnebni begunci in Evropska unija, gosta pogovora, ki je potekal v založbi Goga in ga je povezoval Franci Kek, sta bila geograf, ekolog in zgodovinar dr. Dušan Plut ter vodja projektov na društvu Humanitas Manca Vernik Šetinc. Ob robu okrogle mize je bila odprta tudi razstava fotografij o beguncih avtorja Jake Gasarja, prejemnika ene najpomembnejših mednarodnih fotografskih nagrad Visa d’or za dnevni tisk. Dogodek je finančno podprla skupina ALDE – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

Zviševanje temperature, pomanjkanje vode, naraščanje morske gladine, izginjanje obdelovalnih površin, vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi (z visokimi družbenimi in gospodarskimi stroški), bodo prisilili milijone ljudi, da bodo zapustili svoje domove. Po podatkih Mednarodnega odbora za podnebne spremembe naj bi bilo do l. 2050 na svetu kar 150 milijonov okoljskih beguncev, nekateri pa jih napovedujejo celo milijardo.

Osrednje vprašanje omizja je bilo, ali smo pripravljeni na milijone podnebnih beguncev, ki bodo iskali nove priložnosti za življenje brez pomanjkanja vode in hrane, in, kako se v Evropi soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so, za razliko od vojn in vojaških spopadov, nepovraten proces.

Poleg tega je beseda tekla o podnebnih spremembah, trajnostnem razvoju,  dosedanjem modelu (gospodarskega) razvoja, odgovornosti najrazvitejših držav pri zagotavljanju razvojne pomoči in nudenju zatočišča vsem beguncem, tako tistim, ki bežijo pred nasiljem in vojnami, kot tudi tistim, ki so jih z domov pregnale negativne posledice podnebnih sprememb. Napovedi o velikem vplivu podnebnih sprememb in drugih okoljskih dejavnikov na svetovne migracijske tokove so dokaj pesimistične – pomemben del mnogih držav (predvsem azijskih in otoških) bo postal trajno nenaseljiv – po nekaterih podatkih je, denimo, polovica prebivalstva Bangladeša že ostala brez svojih domov, saj so jim jih odnesle reke.

Kot je večkrat poudaril dr. Dušan Plut, je socialna izključenost oziroma revščina tesno povezana z vplivom podnebnih sprememb – revnejše kot so družbe, težje in manj učinkovito se soočajo z negativnimi posledicami podnebnih sprememb in drugih okoljskih dejavnikov (npr. netrajnostnega izčrpavanja naravnih virov). Po njegovem mnenju je problem podnebnih oziroma okoljskih beguncev predvsem v tem, da jih kot take niti ne prepoznavamo. Trenutni gospodarski in politični sistem za take planetarne izzive nimata odgovorov, medtem ko nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da nas bodo posledice gospodarskega razvoja v naslednjih desetletjih stale med 5 in 20% svetovnega BDP. Plut se je zavzel za sprejetje nekakšnega svetovnega gospodarsko-razvojnega „Marshallovega“ načrta, saj bi morali v prihodnje za odpravo revščine in okoljskih posledic nameniti 1 – 2 % BDP.

Manca Šetinc Vernik je med drugim dejala, da bo, dokler bo razvoj pomenil nebrzdano gospodarsko rast in ne bo prekinjena kolonialna vez t. im. razvitega sveta z Afriko, razvojna pomoč pomenila le nekakšno blažilo za slabo vest. Pojasnila je tudi, da je pri podnebnih beguncih velika težava v tem, da konvencija ZN o beguncih iz l. 1951 govori o beguncih le kot o žrtvah vojn, nasilja, preganjanja ipd., ne pa zaradi podnebnih oziroma razlogov – status podnebnega ali okoljskega begunca torej ni pravno opredeljen, kar pomeni, da države nimajo pravne podlage za nudenje mednarodne zaščite takim beguncem.

Nevladna okoljska organizacija Umanotera je prav pred dnevi pozvala slovensko vlado, naj na se na zasedanju OZN v New Yorku zato „zavzame za čimprejšnjo opredelitev statusa okoljskega migranta“.

Ivo Vajgl je uvodoma dejal, da je t. im. Zahod odgovoren za „vse, kar je slabega na svetu, na čelu z ZDA smo pomagali razsuti svet“, s čimer je meril predvsem na vojne, ki so bile začete v imenu „demokracije“ na Bližnjem vzhodu. Pojasnil je, da se v Evropskem parlamentu in širše v EU s podnebnimi begunci sploh ne ukvarjajo, saj le „gasimo požare“ in se ukvarjamo z begunci, ki bežijo pred vojnami in nasiljem. „V EP se ukvarjamo s posledicami, ne pa z vzroki“ teh vojn. „Verjetno se je treba upreti temu, da je vojna postala sprejemljiva,“ je dejal Vajgl.

 

Datoteke:

  • Tip: jpeg
    Velikost: 695 KB
  • Tip: jpeg
    Velikost: 796 KB
  • Tip: jpeg
    Velikost: 727 KB
  • Tip: jpeg
    Velikost: 855 KB
ž