Nad revščino, minimalni prihodek in minimalno pokojnino z ustreznimi politikami

Novice, sociala, Starejši| 12. 11. 2016 | Ni komentarjev

print
Danes je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala mednarodna konferenca »Revščina, minimalni prihodek, minimalna pokojnina«, ki jo je gostil evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ DeSUS) skupaj s kolegoma poslancema Evropskega parlamenta  Marian Harkin (ALDE, Irska) in Claudeom Rolinom (EPP, Belgija). Namen konference, ki jo je pripravila  Evropska demokratska stranka, je bil izpostaviti pomembne vidike strukturnih reform, ki so potrebni pri reševanju problematike revščine in pokojninskega sistema.

Evropski poslanec Ivo Vajgl je uvodoma izpostavil vprašanje staranja prebivalstva, ki nas »na eni strani navdaja z zadovoljstvom, ker Evropa še vedno nudi dovolj dobrin in je še vedno kontinent blaginje, na drugi strani pa se pojavljajo novi problemi, o katerih se je malo razmišljalo v preteklih letih«.

Po Vajglovem mnenju je vprašanje revščine velikega dela prebivalstva Evrope vprašanje, ki zadeva vse članice EU. Pokojnine so povsod nesorazmerne s plačami, najnižje pokojnine se bližajo k pragu revščine. »Zaradi tega je to postala univerzalna tema v EP, s katero se v tem mandatu še bolj ukvarjamo kot v prejšnjem. Zato se mi je zdelo pomembno, da organiziramo konferenco v Sloveniji, na kateri sta sodelovala tudi kolegica iz Irske in kolega iz Belgije, iz držav, ki sta šli skozi zelo delikatne faze, ko gre za socialna vprašanja, vprašanja gospodarstva, stabilnosti,… Kriza je zadela ti dve državi skoraj enako kot Slovenijo,« je poudaril Vajgl in dodal: »Pomembno je, da v Sloveniji iščemo odgovore na vprašanje, kako zaustaviti bližajočo se revščino, da znamo poseči po dobrih praksah drugih držav. V vseh državah se odzivajo na to problematiko, nudijo nove priložnosti, od socialnega podjetništva do zaposlovanja starejših, razvijanja različnih solidarnostnih oblik medgeneracijskega sodelovanja. Zato menim, da je treba razširiti paleto možnosti, da tisti, ki jim gre slabo, izboljšajo svoj položaj«.

Pri tem je bil menja, da svoj diskurz čim bolj poenotimo z diskurzom v evropskih državah. »To je tisto, zaradi česar smo Evropejci in zaradi česar lahko od Evrope nekaj pričakujemo. Moramo delati skupaj in skupaj iskati rešitve, kajti problemi, o katerim smo razpravljali na konferenci, so naši skupni problemi. Nihče ne more reševati problemov revščine, starejših, invalidov, sam, to je problem celotne EU. Če bomo verjeli v EU, jo bomo lahko naredili učinkovito. Imamo veliko razlogov, da se znotraj EU povežemo, da drug od drugega povzamemo dobre prakse in da se drug od drugega učimo,« je zaključil Vajgl.

Evropska poslanka Marian Harkin je poudarila, da v Sloveniji naš pokojninski sistem ne bo zdržal, zato ga moramo čim prej začeti spreminjati, da ne bo prepozno. »Nujno je potrebna pokojninska reforma, zato moramo sprejeti take politike, ki bodo pile vodo. Čas je, da se pri tem hitro zganimo in hitreje ukrepamo. Tako v Sloveniji kot tudi na Irskem potrebujemo pokojninski program, ki bo omogočal pokojnino tudi našim otrokom,« in pri tem izpostavila tudi problem, s katerim se srečuje ne samo Slovenija, ampak cela EU. To so starejše ženske, ki so bolj podvržene tveganju revščine.

Po mnenju Harkinove potrebujemo socialni steber, ki bo uravnotežen in vzdržen. »Končno je EU spoznala, da je socialna politika politična izbira. Velik poudarek je potrebno dati kohezivni politiki. Če ni sodelovanja, to uničuje tudi demokracijo. Če ne bomo imeli socialne Evrope, ne bomo imeli Evrope. Skupaj s kolegoma Vajglom in Rolinom si v EP prizadevamo, da odpiramo teme, katerim mora dati EU poudarek in jih začeti reševati,« je zaključila Harkinova.

Evropski poslanec Claude Rolin je bil izpostavil medgeneracijsko sodelovanje, ki omogoča nova delovna mesta, ki so še kako pomembna v tem času, ta problematika pa se dotika vseh generacij. Izpostavil je vprašanje razlik med spoloma, ki se nadaljuje po obdobju upokojitve, prav tako pa so pri revščini v več primerih žrtve ženske, ker pri njih pogosteje pride do prekinitve dela. »Razmišljati moramo o socialnih posledicah. Pri tem igra pomembno vlogo lastnost delovnega mesta, kajti problem predstavljajo poklici, ki jih pri visoki starosti ne moremo več opravljati,« je dejal Rolin in dodal, da je »odgovornost na politiki. Ljudem moramo omogočati, da bodo lahko bolje živeli skupaj. EP bi moral delovati pri tej vsebini enotno in se pri tem ne strankarsko prepirati. Naša odgovornost je, da sodelujemo in probleme rešujemo skupaj. To vsekakor niso lahke teme, vendar pa moramo biti pri tem usklajeni, da bomo lahko našli ustrezne rešitve tako za delodajalce kot delojemalce«.

Izpostavil je program Erasmus, ki bi ga lahko po njegovem mnenju razširili na poklicni Erasmus. »Vsi verjamemo v EU in moramo verjeti. EU mora biti bolj človeška in predvsem bolj socialna, da se bodo vsi njeni državljani čutili v njej bolj aktivni. Vsi akterji bi morali delovati v smeri, da bo vsem omogočeno človeka dostojno življenje. To bi moralo biti naše vodilo v prihodnje,« je zaključil Rolin.

Prof. dr. Igor Masten je predstavil raziskavo »Vpliv demografskih dejavnikov in pokojninske reforme na dohodkovni položaj tekoče in bodočih upokojenih generacij«. Izsledki raziskave kažejo, da imamo v Sloveniji nezavidljivo situacijo v pokojninskem sistemu, ki je ena najbolj problematičnih v EU in zahteva takojšnje ukrepanje. Na podlagi izsledkov raziskave je prof. dr. Masten izpostavil, da se z dolgoročnim pogledom, ki bi moral biti fokus socialno ekonomske politike, pokaže, da se obvladovanje stabilnosti pokojninskega sistema začne z zagotavljanjem ustrezne zaposlenosti mladih. »Imamo dva problema, ki sta sicer vseevropska, še posebej pa pereča v Sloveniji, nizka zaposlenost starejših od 55 let in tistih med 15 in 25 let. To so faktorji, ki neko osebo podvržejo tveganju revščine za čas starosti, ko se zmanjša ali pa izgubi sposobnost pridobivanja dohodka. Na žalost so zadeve take, da nekdo, ki se že kot mlad ujame v past prenizkih dohodkov, je s tem podvržen tveganju revščine, ima zelo nizke možnosti, da se iz te pasti vse do visoke starosti izvleče«.

Po mnenju prof. dr. Mastena je zato potrebno takojšnje ciljno ukrepanje z ustreznimi politikami. In kako ukrepati? »Pri skupini starejših, ki je premalo zaposlena, je to stvar ponudbe in povpraševanja. Ni ustreznega, zadostnega števila delovnih mest, ker naše gospodarsko je še šibko, zato mora biti ekonomska razvojna politika usmerjena na to, da se generirajo delovna mesta, za starejše je pa pomembno, da so to primerna delovna mesta, ki so prilagojena zdravju in sposobnostim, povečevanja veščin, kar lahko pomaga, da se razkorak med tistim, kar je ponudba s strani starejših in tistim, kar gospodarstvo potrebuje, zmanjša. Podobno je pri mladih, kjer fizične lastnosti niso problem, saj so zdravi,« je prepričan prof. dr. Masten in hkrati pri tem izpostavil problem veščin, saj poleg premajhnega števila delovnih mest, univerza ne generira ustreznega profila diplomantov, ki bi ga gospodarstvo potrebovalo, poleg tega pa jih je tudi premalo. »Delovati na teh dveh področjih ni izključujoče, ampak je samoizpolnjujoče. To pa zahteva zelo ciljno ukrepanje in sprotno merjenje uspešnosti politik. Obstaja veliko tujih dobrih praks in znanstvenih dognanj. Potrebno je oboje povezat v nabor ukrepov, ki jih izvaja vlada RS«, je zaključil s predstavitvijo prof. dr. Masten.

Na konferenci sta sodelovala tudi Karl Erjavec, podpredsednik Vlade RS in predsednik stranke DeSUS, in Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSUS.

Karl Erjavec je poudaril, da imajo v stranki DeSUS veliko politično odgovornost k reševanju te problematike, zato »moramo pripraviti gospodarski program, ki bo določil, kako ponovno razvijati industrijo, vendar pa mora država začeti s socialnimi investicijami, da se bodo lahko določena območja hitreje razvijala,« in pri tem dodal, da je moramo dati veliko pozornost tudi mladim. »Potrebno bo spremeniti in uskladiti izobraževalni sistem. Imamo ljudi z visoko izobrazbo, vendar s premalo veščinami. Če jim država ne bo zagotovila delovna mesta, jih bomo težko zadržali«. Po njegovem mnenju bomo morali razvijati modele, ki bodo preprečevali revščino kot tudi razvijati socialno podjetništvo.

»Vesel in hvaležen sem, da evropski poslanec Ivo Vajgl nosi idejo, ki jo razširjamo, tudi v EP in da opravlja pionirsko delo, ko opozarja na demografske trende, ki so negativni v EU. Stranke, kot sta DeSUS in EDP, bi morale imeti cilj, kako odgovoriti na te izzive«, je zaključil Erjavec.

Franc Jurša je bil mnenja, da bomo morali v prihodnosti dati velik pomen  minimalnemu dohodku in minimalni pokojnini, kajti v kolikor se to ne bo zgodilo, države, kot je, ne bo več, in pri tem poudaril zavzetost stranke DeSUS za reševanje omenjene problematike.

Foto: © Soazig de la Moissonnière

30844666811_5be433cc68_k 30844660581_a8917c2a6f_k 30844658341_701afa8cb3_k 30844130921_7674ce19a7_k 30843313931_5639115746_k 30631389350_256337a732_k 30815014172_aa5f0e2e62_k 30815015122_f64e2e506e_k 30815017952_04ef65f677_k 30843313461_304aa0a727_k 30630909820_d50ca588db_k 30630245330_be74e34264_k 30629946560_0669ef53a5_k 22753969468_ade3c89d43_k

ž