Kolumna: Makedonija: Slovo od evropskih sanj? « Ivo Vajgl

Kolumna: Makedonija: Slovo od evropskih sanj?

AFET, Novice, Zunanja politika| 27. 3. 2017 | Ni komentarjev

print
Kolumno, ki je izšla v zadnji številki izolskega Mandrača, je evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) napisal na letališču, na poti iz Skopja v Bruselj. Vračal se je s pogovorov, ki so jih imeli komisar, pristojen za sosedsko politiko in širitvena pogajanja, Johannes Hahn in evropski poslanci – člani mediacijske skupine Eduard Kukan (EPP, Slovaška), Knut Fleckenstein (S&D, Nemčija) in Ivo Vajgl, s političnimi predstavniki v Skopju, da bi pomagali prebroditi politično krizo, v kateri se je našla država po predčasnih volitvah. Svoje prve vtise je strnil v pričujoče besedilo.

Kolumna Iva Vajgla (Mandrač, 23. marec 2017):

Monica Gonzales Bolon nam je včeraj, v sredo zjutraj, izčrpanim in izpraznjenim od maratonskih pogovorov o politični krizi, sporočila, da je letalo družbe Edelweiss iz Skopja za Zürich pripravljeno za odhod. To stevardeso v alpsko dekoriranem rdečem jopiču, s planiko na reverju, poznam od prejšnjih obiskov Makedonije. Na poti do letališča sem opazoval bogato zasnežene širjave Šar planine. Nekoč smo mariborski gimnazijci načrtovali smučarske počitnice na Popovi Šapki, a do tja končno nismo prispeli.

Ne vem, če bo Makedoniji uspelo njeno popotovanje do Evropske unije. Pogovori, ki smo jih s političnimi voditelji države vodili v združeni delegaciji – z evropskim komisarjem za širitev Avstrijcem Johannesom Hahnom, njegovimi sodelavci in trojko kriznih posrednikov Evropskega parlamenta v sestavi Edward Kukan, bivši slovaški zunanji minister, Knut Flekestein, socialdemokrat iz Nemčije, in jaz kot predstavnik liberalne skupine Alde in že tretje leto vodja skupine, niso bili obetavni.

Pač – obetajo nadaljevanje in poglabljanje krize, naraščanje med-etničnih napetosti, selitev politike na ulice in brezkompromisen boj za oblast. Dolgoletni predsednik makedonske vlade Nikola Gruevski, tisti voditelj, ki je z absurdnimi psevdo-antičnimi arhitekturnimi akrobacijami spremenil glavno mesto ob Vardarju v nekakšen balkanski Hollywood, noče priznati, da je izgubil volitve in za nobeno ceno noče predati oblasti v roke parlamentarne večine političnih nasprotnikov. Ve, zakaj, in na koncu napetih pogovorov pozno v noč je izrekel, da se bo, preden bo šel v zapor, boril do konca, ne glede na mnenje in pozive EU, državnikov najvplivnejših držav, ZDA, Nata, naj spoštuje pravila parlamentarne demokracije.

Predsednik republike Ivanov se je srečanju z nami izognil, s prozornim izgovorom, da se ne bo pravočasno vrnil iz tujine. V jutranjih medijih je na prvih straneh njegovo sporočilo, da je z zavrnitvijo dodelitve mandata politični opciji, ki ima s podpisi dokazano izdatno parlamentarno večino, povedal vse in da ima odslej besedo “ljudstvo”.

Makedonsko “ljudstvo”, ki ga po potrebi stranka oblasti VMRO pripelje z avtobusi, kamor je potrebno, je spregovorilo s hrupnimi vsakodnevnimi demonstracijami po vseh večjih makedonskih krajih. Ljudstvo nas je, prišleke iz Bruslja, pozdravilo s transparenti, bobni in odličnim ozvočenjem pred sedežem delegacije EU, nato pa še pred zgradbo Sobranja (parlamenta), ki jo je policija blokirala z vseh strani. Gostiteljem na čelu z ex premierom Gruevskim sem navrgel, da naročena zborovanja takšne vrste poznamo iz različnih obdobij bližnje in nekoliko bolj oddaljene zgodovine. Moje sporočilo so preslišali. Če bo treba, bodo tisočem na ulicah dodali se deset tisoče novih, jeznih somišljenikov. Spor o tem, kdo je volitve izgubil in kdo je zmagovalec, se čedalje bolj jasno izrisuje kot spopad med Makedonci in Albanci; to je zagotovo najnevarnejši ovinek, v katerega lahko zavozi politika večnacionalne države.

Že tretje leto sem stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo. Želim si, da bi potrpežljivi ljudje te dežele uresničili svoje sanje in postali del varnejše in stabilnejše Evrope, da bi se izvili iz krempljev svojih neprijaznih sosedov, ki na Makedonijo prežijo iz prav vseh strani. Scenarij, ki se kaze na obzorju, je mračen. V luči tradicionalnih konfliktov, ki se oživljajo med Beogradom in Sarajevom, Zagrebom in Beogradom, Prištino in Skopjem, Beogradom in Skopjem, Sofijo, Atenami, je samo vprašanje, kateri izmed dednih sporov utegne zanetiti novo balkansko krizo, ki, kot zmeraj, ne bo omejena na znani “sod smodnika”.

Ozračje v Skopju s srditimi demonstracijami, insceniranimi, da bi izkalili svoj bes proti predstavnikom Evropske unije, ameriškemu veleposlaniku in vsem od zunaj, ki se vmešavajo v makedonske notranje zadeve, trdno v rokah vladajoče VMRO, me spominja na mitingaštvo v zadnjih izdihljajih bivše Jugoslavije. Vzorci totalitarnega vladanja so si podobni kot jajce jajcu. Evropa spet nima niti energije niti intelektualnih sposobnosti, da bi razumela, za kaj gre. Edini, ki mislijo, da razumejo in da je prišel njihov trenutek, so Rusi, ki pošiljajo svarila Zahodu, naj ne vsiljuje svojih modelov demokracije. Svojega lastnega ne morejo ponuditi, ponujajo pa retoriko svojih diplomatov. Spet zamujamo, ker smo, ko gre za Makedonijo, dovolili Grkom, da odločajo o usodi sosednje države, pri čemer se eni in drugi izgubljajo v namišljeni veličini dedičev grške antike.

V letalu za Zürich, z nadaljevanjem proti Bruslju, v sredo, po težkih pogovorih v Skopju. Nekaj članov naše delegacije se je zaupalo twitterju. Neprimeren medij za komuniciranje o zelo resnih stvareh.

Objavo je finančno omogočila skupina Alde – Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

ž