“Makedonija si zasluži več vzpodbude kot kritike” « Ivo Vajgl

“Makedonija si zasluži več vzpodbude kot kritike”

AFET, EU parlament, Govori v EP, Novice, Zunanja politika| 5. 4. 2017 | Ni komentarjev

print
Evropski poslanec Ivo Vajgl (DeSUS/ Alde) je nocoj na plenarnem zasedanju kot poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo predstavil Poročilo o nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016“. Poslanke in poslanci bodo o njem glasovali predvidoma na naslednjem rednem zasedanju Evropskega parlamenta maja.

Ivo Vajgl je v govoru dejal:
Spoštovana predsedujoča,
spoštovani komisar, dobrodošli v tej razpravi,
poročilo, o katerem bomo danes, očitno pozno v noč, razpravljali, se nanaša na Poročilo Evropske komisije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2016, in še ni zaključeno. Sklepne besede bomo zapisali, ko bo v Makedoniji prišlo do pričakovanega premika v krizi.

Ob angažiranem sodelovanju vseh poročevalcev v senci in po vsestranski obravnavi in podpori v Odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta je nastal dokument, ki pomeni jasno podporo vključevanju Makedonije v Evropsko unijo in evro-atlantske integracije pod pogojem, da se konča dolgotrajna politična kriza, hitro oblikuje nova vlada, ki bo upoštevala rezultate volitev 11. decembra lani, in na njih temelječa razmerja in možnosti koalicijskega sodelovanja v parlamentu. Danes lahko samo ugotovimo, da se kriza nadaljuje, da je delo parlamenta praktično onemogočeno, da se ne upoštevajo osnovna pravila parlamentarne demokracije, in da namesto zavezanosti dolgoročnim interesom države v političnem soočanju strank prevladujejo toni, ki stopnjujejo medsebojno razklanost

Namesto, da omogočijo državi napredovanje po začrtani evropski poti,  nujnih in globokih reform, usmerjajo nezadovoljni politiki množice svojih pristašev v ulične proteste, ki vzpodbujajo med-etnično nezaupanje in nestrpnost.

Skoraj štiri mesece po izrednih parlamentarnih volitvah, ki so potekale v skladu z demokratičnimi standardi, tako smo ugotavljali, do konstituiranja parlamenta in oblikovanja vlade ne more priti zaradi sistematične obstrukcije procesa s strani najmočnejše politične stranke VMRO, ki ji ni uspelo sestaviti potrebne večine in zaradi zavračanja predsednika države, da v skladu s pravili in prakso demokratičnih držav zaupa mandat za sestavo vlade tistemu voditelju, ki mu je dal potrebna zagotovila, da ima večinsko podporo parlamenta.

Do ravnanja predsednika države Gjorgeja Ivanova so se jasno in kritično opredelili najvišji predstavniki Evropske unije, NATA in voditelji številnih evropskih držav. Vsi so pozvali predsednika, naj uporabi svoja pooblastila tako, da omogoči normalno funkcioniranje parlamenta in oblikovanje vlade na osnovi izdatne večine, s katero razpolaga potencialna vladajoča koalicija. Predsednik Ivanov  vztraja na stališču, ki razkriva predvsem njegovo strankarsko afiliacijo in podaljšuje krizo. Še je čas, da svoje stališče spremeni in uskladi z zahtevo in načeli parlamentarne demokracije, vrne vsem državljanom svoje države mir in upanje na boljše življenje v miru in medsebojnem spoštovanju.

Spoštovani kolegi,
poročilo, katerega vsebino sem kot poročevalec pripravljal v konstruktivnem sodelovanju z vami, s Komisijo, kolegi v timu mediatorjev v imenu Evropskega parlamenta in v tesnem vsebinskem sodelovanju s komisarjem Johannesom Hahnom in njegovim kabinetom, bomo morali dopolniti v skladu z razpletanjem krize v Makedoniji, preden ga damo na glasovanje.

Prepričan sem, da si Makedonija zasluži več vzpodbude kot kritike. Predolgo čaka na začetek pogajanj zaradi anahronističnega spora o imenu države. Poročilo vsebuje stališče, da bilateralna vprašanja in spori ne smejo biti ovira za napredek države v smeri evro-atlantskih integracij. Priporočilo za začetek pogajanj o pristopu, pogojeno z rešitvijo politične krize in pospešenim delom na reformah, utemeljenih na sporazumu ‘Pržino‘ in  dokumentu o nujnih reformskih prioritetah, bi pomenilo vzpodbudo za napredek in nujno potrebno sodelovanje vseh političnih strank na nacionalni prioriteti, t. j. na integraciji v EU.

Makedonija in regija okoli nje potrebuje stabilnost in mir. V tem trenutku potrebuje tudi pomiritev in spravo (reconciliation), kot pogoj za drugačno, inkluzivno politiko.

Makedonski politiki naj svoje odnose rešujejo na demokratičen način. Pri tem lahko računajo na podporo Evropskega parlamenta in Evropske unije in njenih institucij v celoti.

V zaključnem govoru pa je Ivo Vajgl povzel:
Potrdili smo v tej razpravi, da je Makedonija komplicirana država s težkimi problemi, ki jih komajda rešuje brez naklonjenosti in sodelovanja sosednjih držav. Pomembno je to, da sosednje države razumejo probleme te komplicirane multinacionalne države in, da ne otežujejo položaja z vmešavanjem v njene notranje zadeve, ki smo jim bili pogosto priče v zadnje času. Makedonijo čakajo težke naloge na njeni poti približevanja Evropski uniji.
Danes smo ponovno potrdili, da napredek Makedonije proti članstvu v Evropski uniji ni samo v interesu države, ampak EU v celoti in stabilnosti v regiji. Pričakujem, da bo kriza doživela svoj konec, da se bo vlada konstituirala in da bo zaživelo normalno parlamentarno življenje v Makedoniji. Pomembno je tudi, da se vse stranke zavedajo pomena nacionalne sprave, rekonciliacije, in pa začrtanja inkluzivne politike. Nihče se ne sme čutiti, da je izgubil. Velik nacionalni projekt je pred vsemi in vsi se morajo zavedati, da delujejo v interesu države in prebivalcev Makedonije.“

ž